Leruarua
From Wikipedia, the free encyclopedia
Leruarua ke seamuši seo se dulago ka meetseng. Ke e kgolo.
Maruarua ke sehlopha se se phatlaletšego le se se fapa-fapanego sa diamusi tša ka lewatleng tšeo di lego ka meetseng ka mo go feletšego . Bjalo ka sehlopha se se sego sa semmušo le sa polelo , di sepelelana le ditho tše kgolo tša infraorder Cetacea , ke gore di-cetacean ka moka ka ntle le didolphin le di- porpoise . Di- dolphin le di- porpoise di ka lebelelwa e le maruarua go tšwa ponong ya semmušo, ya cladistic . Maruarua, di- dolphin le di- porpoise ke tša sehlopha sa Cetartiodactyla , seo se nago le di- ungulate tša menwana e swanago . Metswala ya tšona ya kgauswi kudu yeo e phelago yeo e sego ya di-cetacean ke dikubu , yeo tšona le di- cetacean tše dingwe di ilego tša arogana le yona mo e ka bago nywageng e ka bago dimilione tše 54 e fetilego. Di- parvorder tše pedi tša maruarua, maruarua a baleen (Mysticeti) le maruarua a meno (Odontoceti), go naganwa gore di bile le mogologolo wa tšona wa mafelelo wa go swana mo e ka bago mengwaga ye dimilione tše 34 ye e fetilego. Mysticetes e akaretša malapa a mane ao a sa lego gona (a phelago) : Balaenopteridae (di-rorquals), Balaenidae (maruarua a le letona), Cetotheriidae (leruarua la le letona la pygmy), le Eschrichtiidae (maruarua a bohlokwa). Di-odontocete di akaretša Monodontidae (belugas le narwhals), Physeteridae ( leruarua la peu ), .Kogiidae (leruarua la peu la dwarf le pygmy), le Ziphiidae (maruarua a molomo), gammogo le malapa a tshela a didolphin le di-porpoise tšeo di sa tšewego bjalo ka maruarua ka kgopolo ye e sego ya semmušo.
Maruarua ke dibopiwa tša ka meetseng ka botlalo, tša lewatle le le bulegilego: a ka ja, a nyalana, a belega, a anya le go godiša bana ba ona lewatleng. Maruarua a fapana ka bogolo go tloga go maruarua a peu a dwarf a dimithara tše 2,6 le dikhilograma tše 135 (298 lb) go ya go maruarua a matala a dimithara tše 29,9 le ditone tše 190 (ditone tše 210 tše kopana) , e lego phoofolo ye kgolo kudu ye e tsebjago yeo e nago le kile a phela. Leruarua la peu ke sebata se segolo kudu sa meno mo Lefaseng. Mehuta e mmalwa ya maruarua e bontšha dimorphism ya thobalano , ka gore tše tshadi ke tše dikgolo go feta tše tona.
Maruarua a Baleen ga a na meno; go e na le moo di na le dipoleiti tša baleen, dibopego tša go swana le fringe tšeo di di kgontšhago go raka melomo e megolo ya meetse ao di a tšeago, mola di boloka krill le plankton tšeo di di jago. Ka ge dihlogo tša tšona e le tše dikgolo kudu—di dira tekanyo e ka bago 40% ya boima bja tšona ka moka bja mmele—gomme di e-na le di- throat pleat tšeo di di kgontšhago go katološa melomo ya tšona, di kgona go tsenya meetse a mantši kudu ka ganong ga tšona ka nako e tee. Maruarua a baleen le ona a na le bokgoni bjo bo hlabologilego gabotse bja go nkga.
Ka mo go fapanego, maruarua a meno a na le meno a khoune ao a tlwaetšego go swara dihlapi goba squid . Le gona di na le bokgoni bjo bo tseneletšego bja go kwa—e ka ba ka godimo goba ka tlase ga bokagodimo bja meetse—mo e lego gore tše dingwe di ka phela gaešita le ge di foufetše. Mehuta e mengwe, e bjalo ka maruarua a peu, e tlwaetše gabotse kudu bakeng sa go thuma botebong bjo bogolo bakeng sa go swara di- squid le diphoofolo tše dingwe tšeo di ratwago.
Maruarua a tšweletše go tšwa go diamusi tše di phelago nageng, gomme a swanetše go tšwelela ka mehla go hema moya, le ge e le gore a ka dula ka fase ga meetse ka nako ye telele. Mehuta ye mengwe, go swana le leruarua la peu , e ka dula ka fase ga meetse go fihla go metsotso ye 90 E na le mašoba a go foka (mašoba a dinko ao a fetotšwego) ao a lego godimo ga dihlogo tša tšona, ao ka ona moya o tsenywago le go rakwa. Di na le madi a borutho , gomme di na le legato la makhura, goba blubber , ka tlase ga letlalo. Ka mebele e nolofaditšwego ya fusiform le ditho tše pedi tšeo di fetotšwego gore e be diphego, maruarua a ka sepela ka lebelo la go fihla go 20 knots , gaešita le ge a sa feto-fetoge le maemo goba a se nago mafolofolo go swana le ditiiso. Maruarua a tšweletša mantšu a fapa-fapanego kudu, kudu-kudu dikoša tše di katološitšwego tša maruarua a humpback . Le ge e le gore maruarua a atile, bontši bja mehuta ya diphedi e rata meetse a go tonya a hemisphere ya ka leboa le ya borwa, gomme a hudugela equator go belega. Mehuta ya diphedi tše bjalo ka di- humpback le maruarua a matala di kgona go sepela dikhilomithara tše dikete ntle le go ja. Ka tlwaelo tše tona di nyalana le tše tshadi tše ntši ngwaga o mongwe le o mongwe, eupša tše tshadi di nyalana fela mengwageng ye mengwe le ye mengwe ye mebedi go ya go ye meraro. Dinamane ka tlwaelo di belegwa ka selemo le lehlabula; ditshadi di rwala maikarabelo ka moka a go di godiša. Bomme ba mehuta ye mengwe ya diphedi ba ikona dijo le go amuša bana ba bona ngwaga o tee go ya go tše pedi.
Maruarua a kile a tsongwa ka go se kgaotše bakeng sa ditšweletšwa tša ona, ga bjale a šireleditšwe ke molao wa ditšhaba-tšhaba. Maruarua a le letona a Atlantic Leboa a ile a nyakile a hwelela lekgolong la bo-masome-pedi la nywaga, ka palo e nyenyane ya palo ya maruarua a 450, gomme palo ya maruarua a bohlokwa a Pacific Leboa e beilwe maemong a Kotsing e Kgolo ke IUCN . Ka ntle le tšhošetšo yeo e tšwago go baremi ba maruarua, gape ba lebeletšana le ditšhošetšo tšeo di tšwago go ditshwaro tša ka thoko le tšhilafalo ya lewatle. Nama, blubber le baleenya maruarua ka setšo e dirišitšwe ke batho ba setlogo ba Arctic. Maruarua a bontšhitšwe ditšong tše di fapa-fapanego lefaseng ka bophara, kudu-kudu ke ma-Inuit le batho ba lebopong la Vietnam le Ghana, bao ka dinako tše dingwe ba dirago dipoloko tša maruarua. Maruarua ka dinako tše dingwe a tšwelela dipukung le difiliming. Mohlala o tumilego ke leruarua le legolo le lešweu ka pading ya Herman Melville ya Moby Dick . Maruarua a manyenyane, a bjalo ka belugas , ka dinako tše dingwe a bolokwa bothopša gomme a tlwaetšwa go dira maano, eupša katlego ya tswadišo e bile e fokolago gomme gantši diphoofolo di hwa ka dikgwedi tše sego kae ka morago ga go thopša. Go bogela maruarua e fetogile mokgwa wa boeti lefaseng ka bophara.