Mošomi:Ptpare/Lešabašaba/Thabo Mbeki english
From Wikipedia, the free encyclopedia
Thabo Mbeki | |||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2nd President of South Africa | |||||||||||||||||||||||||||||||
Mo setulong 14 June 1999 – 24 September 2008 | |||||||||||||||||||||||||||||||
Motlatsi | Jacob Zuma Phumzile Mlambo-Ngcuka | ||||||||||||||||||||||||||||||
A eteletšwego pele ke | Nelson Mandela | ||||||||||||||||||||||||||||||
A hlatlangwa ke | Ivy Matsepe-Casaburri (acting) Kgalema Motlanthe | ||||||||||||||||||||||||||||||
12th President of the African National Congress | |||||||||||||||||||||||||||||||
Mo setulong 20 December 1997 – 18 December 2007 | |||||||||||||||||||||||||||||||
A eteletšwego pele ke | Nelson Mandela | ||||||||||||||||||||||||||||||
A hlatlangwa ke | Jacob Zuma | ||||||||||||||||||||||||||||||
1st Deputy President of South Africa | |||||||||||||||||||||||||||||||
Mo setulong 10 May 1994 – 14 June 1999 Serving with F. W. de Klerk Until 30 June 1996 | |||||||||||||||||||||||||||||||
Mopresidente | Nelson Mandela | ||||||||||||||||||||||||||||||
A eteletšwego pele ke | Office established | ||||||||||||||||||||||||||||||
A hlatlangwa ke | Jacob Zuma | ||||||||||||||||||||||||||||||
6th Deputy President of the African National Congress | |||||||||||||||||||||||||||||||
Mo setulong 10 May 1994 – 20 December 1997 | |||||||||||||||||||||||||||||||
Mopresidente | Nelson Mandela | ||||||||||||||||||||||||||||||
A eteletšwego pele ke | Kgalema Motlanthe | ||||||||||||||||||||||||||||||
A hlatlangwa ke | Jacob Zuma | ||||||||||||||||||||||||||||||
Member of the National Assembly of South Africa | |||||||||||||||||||||||||||||||
Mo setulong 29 April 1994 – 20 December 1997 | |||||||||||||||||||||||||||||||
Boikgethelo | Eastern Cape | ||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||
Ditshidimošo tša gagwe | |||||||||||||||||||||||||||||||
O belegwe | Thabo Mvuyelwa Mbeki (1942-06-18) 18 Phupu 1942 (mengwaga 81) Mbewuleni, Cape Province, Union of South Africa | ||||||||||||||||||||||||||||||
Mokgatlo wa dipolotiki | African National Congress | ||||||||||||||||||||||||||||||
Other political affiliations | South African Communist Party (Tripartite Alliance) | ||||||||||||||||||||||||||||||
Molekane(ba) | Zanele Mbeki (m. 1974) | ||||||||||||||||||||||||||||||
Bana | Kwanda Mbeki | ||||||||||||||||||||||||||||||
Batswadi | Govan Mbeki Epainette Mbeki | ||||||||||||||||||||||||||||||
Metswalo | Linda Mbeki (sister) Moeletsi Mbeki (brother) Jama Mbeki (brother) | ||||||||||||||||||||||||||||||
Mo tharing ya | University of Sussex | ||||||||||||||||||||||||||||||
Mošomo (ka go šoma) | Template:Flatlist | ||||||||||||||||||||||||||||||
Mošomo (ka thuto) | Economist | ||||||||||||||||||||||||||||||
Mosaeno |
Thabo Mvuyelwa Mbeki (Template:IPA-xh; o belegwe ka la 18 Mosegamanye 1942)ke radipolotiki wa Afrika Borwa yo e bilego mopresidente wa bobedi wa mothomoso wa Afrika Borwa go tloga ka la 14 Mosegamanye 1999 go fihla ka la 24 Lewedi 2008, ge a rola modiro ka kgopelo ya mokgatlo wa gagwe, the Congress ya Setšhaba ya Afrika (ANC)..[1] Pele ga moo, e be e le motlatšamopresidente ka fase ga Nelson Mandela magareng ga 1994 le 1999
Morwa wa Govan Mbeki , mohlalefi yo a tumilego wa ANC, Mbeki o bile le seabe dipolotiking tša ANC go tloga ka 1956, ge a tsenela ANC Youth League , gomme e bile leloko la Komitiphethiši ya Bosetšhaba ya mokgatlo go tloga ka 1975. Born in the Transkei , he left Afrika Borwa a na le mengwaga ye masomepedi go tsena yunibesithi kua Engelane, gomme a fetša mengwagasome ye e nyakilego go ba ye meraro a le bothopša dinageng tša ka ntle, go fihlela ANC e sa thibelwa ka 1990. O ile a tsoga ka mokgatlo karolong ya wona ya tshedimošo le phatlalatšo le bjalo ka mošireletši wa Oliver Tambo , eupša gape o be a le bjalo modiplomate yo a nago le maitemogelo, a šoma bjalo ka moemedi wa semmušo wa ANC mafelong a yona a mmalwa a ka ntle a Afrika. E be e le mmueledi wa mathomo wa le moetapele wa ditirišano tša bodiplomate tšeo di lebišitšego go...ditherišano tša go fediša kgethologanyo . Ka morago ga dikgetho tša mathomo tša temokrasi tša Afrika Borwa ka 1994, o ile a kgethwa go ba motlatšamopresidente wa bosetšhaba. Mengwageng ye e latelago, go ile gwa bonagala gore e be e le mohlahlami yo a kgethilwego wa Mandela, gomme o ile a kgethwa a sa ganetšwe bjalo ka mopresidente wa ANC ka 1997, gomme seo sa kgontšha go hlatlogela ga gagwe go ba mopresidente bjalo ka nkgetheng wa ANC dikgethong tša 1999
Ge e be e le motlatšamopresidente, Mbeki o be a tšewa bjalo ka molaki wa pholisi ya mmušo ya Kgolo, Mešomo le Kaboleswa , yeo e tsebagaditšwego ka 1996, gomme bjalo ka mopresidente o ile a tšwela pele go ingwadišetša melawana ya ekonomikgolo ye e bolokago, yeo e nago le bogwera bja mmaraka. Nakong ya bopresidente bja gagwe, Afrika Borwa e bile le go wa ga dikoloto tša setšhaba , tlhaelelo ya tekanyetšo ye e fokotšegago , le kgolo ya ekonomi ye e sa fetogego, ye e lekanetšego. Le ge go le bjalo, go sa šetšwe go boloka ga gagwe mananeo a go fapafapana a temokrasi ya leago , le dikatološo tše di lemogegago go lenaneo la maatlafatšo ya ekonomi ya bathobaso , basekaseki gantši ba be ba tšea melawana ya ekonomi ya Mbeki bjalo ka ya neoliberal, ka go ela hloko ka mo go sa lekanego ga maikemišetšo a tlhabollo le a kaboleswa. Ka mabaka a, Mbeki o ile a gola a arogane kudu le lephego la nngele la ANC, le baetapele ba balekane ba ANC ba Selekane sa Mahlakore a Mararo , Congress of South African Trade Unions le South African Communist Party . Ke dikarolo tše tša letsogo le letshadi tšeo di thekgilego Jacob Zuma godimo ga Mbeki ka phenkgišanong ya dipolotiki yeo e ilego ya tšwelela ka morago ga gore Mbeki a tloše wa mafelelo mošomong wa gagwe bjalo ka motlatšamopresidente ka 2005.
Bjalo ka mopresidente, Mbeki o be a bonagala a rata pholisi ya dinaga dišele gomme kudu-kudu go rata go dirišana ga dinaga tše dintši . Pan-Africanism ya gagwe le pono ya " tsošološo ya Afrika " ke dikarolo tša bogareng tša persona ya gagwe ya dipolotiki, gomme bahlaloši ba šišinya gore o tiišeditše Afrika Borwa tema dipolotiking tša Afrika le tša lefase ka bophara yeo e bego e sa lekane le bogolo bja naga le khuetšo ya histori. E be e le moagi wa bogareng wa Selekane se Sefsa sa Tlhabollo ya Afrika gomme, bjalo ka modulasetulo wa mathomo wa Kopano ya Afrika , o eteletše pele go tsebagatšwa ga Mokgwa wa Tlhahlobo ya Dithaka wa Afrika . Ka morago ga Foramo ya Poledišano ya IBSAe thomilwe ka 2003, mmušo wa gagwe o ile wa dirišana le India le Brazil go lotšha diphetogo tša Ditšhaba tše Kopanego , o buelela karolo e matla bakeng sa dinaga tše di hlabologago. Gare ga maitlamo a go fapafapana a Afrika Borwa a go boloka khutšo nakong ya bopresidente bja gagwe, Mbeki e be e le motsenagare wa mathomo thulanong magareng ga ZANU-PF le kganetšo ya Zimbabwe ka bo-2000. Le ge go le bjalo, o be a swaiwa diphošo gantši ka pholisi ya gagwe ya "diplomacy ye e homotšego" ka Zimbabwe, yeo ka fase ga yona a ilego a gana go sola mmušo wa Robert Mugabe goba go hloma dikiletšo kgahlanong le wona.
Gape yeo go ngangišanwago kudu ka yona lefaseng ka bophara e bile pholisi ya Mbeki ya HIV/AIDS . Mmušo wa gagwe ga se wa thoma lenaneo la setšhaba la thibelo ya phetetšo go mma go ngwana go fihla ka 2002, ge le be le laetšwe ke Kgoro ya Tsheko ya Molaotheo , e bile ga se wa dira gore kalafo ya antiretroviral e hwetšagale tshepedišong ya tlhokomelo ya tša maphelo ya setšhaba go fihla mafelelong a 2003. Dinyakišišo tše di latetšego di akanyeditše gore go diega mo e bakile mahu a dikete tše makgolo ao a ka thibelwago. Mbeki ka boyena, go swana le Tona ya gagwe ya Maphelo Manto Tshabalala-Msimang , o hlalošitšwe bjalo ka moganetši wa AIDS, "moganetši," goba yo a belaelago. Gaešita le ge a be a sa ganetše ka mo go kwagalago kgokagano ya sebaki magareng ga HIV le AIDS, gantši o ile a bolela gore go nyakega ga go nyakišiša dibaki tše dingwe tša AIDS le dikalafo tše dingwe tša AIDS, gantši a šišinya gore go hlaelela ga masole a mmele e be e le mafelelo a sa lebanyego a bodiidi
Go theoga ga gagwe ga dipolotiki go thomile khonferenseng ya ANC ya Polokwane ka Dibatsela 2007, ge a tšeelwa legato bjalo ka mopresidente wa ANC ke Zuma. Nako ya gagwe bjalo ka mopresidente wa bosetšhaba e be e se ya swanela go fela go fihla ka Mosegamanye 2009, eupša, ka la 20 Lewedi 2008, o ile a tsebiša gore o tla rola modiro ka kgopelo ya Komitiphethiši ya Bosetšhaba ya ANC. Sephetho sa ANC sa go "gopola" Mbeki se be se kwešišwa gore se amana le kahlolo ya kgorotsheko ya godimo , yeo e filwego pejana kgweding yeo, yeo go yona moahlodi Chris Nicholson a bego a latofatša ka tšhitišo ye e sa swanelago ya dipolotiki ka go Bolaodi bja Botšhotšhisi bja Bosetšhaba le ka go lebanya ditatofatšong tša bomenetša kgahlanong le Zuma . Kahlolo ya Nicholson e ile ya phekgolwa ke Kgoro-kgolo ya Tsheko ya Boipiletšoka Pherekgong 2009, ka nako yeo Mbeki a be a tšeetšwe legato bjalo ka mopresidente ke Kgalema Motlanthe .