Žuželke
razred členonožcev (Arthropoda) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda). So nevretenčarji, ki imajo okončine in telo sestavljeno iz členov. Značilnost žuželk je združevanje členov v tri jasno določene telesne regije - glavo, oprsje in zadek. Oprsje je sestavljeno iz treh delov, iz vsakega od njih izrašča po en par nog. Praviloma jih imajo torej šest. Poleg tega imajo skoraj vse žuželke na oprsju tudi krila in so edini nevretenčarji, ki lahko letijo. Primitivni členonožci, predniki današnjih žuželk, so živeli že pred 600 milijoni let. Ti so bili prve živali, ki so prišle živet na kopno. Žuželke so poselile praktično vse dele sveta, čeprav se jih je le malo prilagodilo na življenje v morju, kjer prevladujejo raki (Crustacea). Poznamo okrog 925.000 vrst, kar je več kot polovica vseh znanih vrst živih bitij, vseh skupaj pa naj bi jih po novejših ocenah bilo med 6 in 10 milijoni[2]. Ocenjujejo, da žuželke presegajo po številčnosti ljudi v razmerju 2×108:1, kar pomeni, da pride na enega človeka 200 milijonov žuželk.
Žuželke Fosilni razpon: 396–0 Ma zgodnji devonij[1] (toda glej besedilo) – recentno | ||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||||||
| ||||||||
Podrazredi | ||||||||
Apterygota (nekrilate žuželke) | ||||||||
Z žuželkami se znanstveno ukvarja entomologija, panoga zoologije. Predpono entomo- (iz grščine starogrško εντομον: entomon – žuželka[3]) uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z žuželkami.