Lockheed L-1011 TriStar
From Wikipedia, the free encyclopedia
Lockheed L-1011 TriStar, kratko L-1011 ali TriStar, je trimotorno širokotrupno reaktivno potniško letalo ameriškega proizvajalca Lockheed. L-1011 je bilo tretje širokotrupno potniško letalo za Boeingom 747 in McDonnellom Douglasom DC-10. Ima kapaciteto do 400 sedežev in dolet 7400 kilometrov. Letalo za pogon uporablja tri turboventilatorske motorje Rolls-Royce RB211, dva na krilih in enega v sredini (repu). Repni motor ima S-dovod za zrak. Letalo ima možnost avtomatskega pristanka (Autoland).
L-1011 TriStar | |
---|---|
Gulf Air L-1011-200 TriStar na letališču London Heathrow leta 1983 | |
Vloga | Širokotrupno reaktivno potniško letalo |
Proizvajalec/-ci | Lockheed Corporation |
Krstni polet | 16. november 1970 |
Predstavljen | 26. april 1972 |
Status | V uporabi |
Glavni uporabniki | British Airways Trans World Airlines (historical) Delta Air Lines (historical) Askari Aviation |
Izdelovan | 1968–1984 |
Število izdelanih | 250 |
Različice | Lockheed TriStar (RAF) Stargazer (aircraft) |
L-1011 TriStar so naredili v dveh različicah, v prvi različici L-1011-1 je prvič poletel novembra 1970 in vstopil v uporabo pri nekdanji ameriški družbi Eastern Air Lines 972. Druga, krajša različica L-1011-500 je prvič poletel leta 1978 in vstopil v uporabo pri letalski družbi British Airways leto pozneje. Originalni TriStar je imel tudi verzijo z večjo vzletno težo L-1011-100 ter pozneje še L-1011-250. Verzijo L-1011-1 so pozneje preuredili v bolj težka letala verzij L-1011-50 in L-1011-150.
Uporablja se tudi prirejena verzija letala Stargazer, ki med letom izstreljujeo vesoljsko raketo Pegasus. Pegasus je težka 23.000 kilogramov in lahko pošlje v orbito 440 kilogramov.