Salamanška šola
From Wikipedia, the free encyclopedia
Izraz salamanška šola zaznamuje renesančni preporod v 16. stoletju na različnih področjih, ki jih je ustvarila skupina univerzitetnih španskih teologov, pravnikov in profesorjev. Med teologi je najbolj znan Francisco de Vitoria iz Univerze v Salamanki. Je ideološka smer, ki je spremenila preučevanje ekonomije, morale in sodne prakse. Pripadniki Šole so poskušali s pomočjo renesančne miselnosti reševati težave, ki so zajemale široko paleto vprašanj; vse od človeške morale pa do razvoja kapitalističnega sistema in razvoja svetovne trgovine. Francisco de Vitoria, je bil duhovnik, ki je pripadal dominikanskemu redu. Šola je bilo gibanje, ki ni nastalo na podlagi premišljenih načrtov, temveč je bilo sad spontanih premišljevanj, ki se je oddaljilo od že znanih idej. Kralj Carlos I je celo naročil papežu, naj vključi duhovnikove knjige na prepovedan seznam knjig, saj so bile njegove ideje preveč revolucionarne in v nasprotju z ustaljenimi prepričanji.
Šola je bila nadaljevanje sholastičnih pristopov renesančne Evrope. Zgodovinarji ne morejo soglasno potrditi, če vsi sholastični španski misleci spadajo v to gibanje. Vsekakor pa so v tem obdobju delovali pod vplivom salamanške šole in njenih pripadnikov. Ustanovitelj je kasneje dobil tudi naziv zagovornika mednarodnega prava. Vpliv Šole se je razširil tudi po ostalih evropskih državah (Portugalska Italija…). Čeprav so misleci za skoraj dve stoletji pozabili na revolucionarne ideje, so jih ponovno odkrili francoski intelektualci v obdobju razsvetljenstva. Med najbolj pomembnimi pravicami so svoboda posameznika, pravica do življenja, suverenost ljudstva, omejevanja kraljeve oblasti in druge. Koncepti, ki so se začeli uresničevati po Francoski revoluciji in so danes nepogrešljiv temelj zahodnega sveta.