Velika litovska kneževina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское, poljsko Wielkie Księstwo Litewskie) je bila od 13. stoletja[5] do leta 1795[6] država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast). Velika kneževina se je imenovala litovska, ker so bili njeni vladarji litovskega rodu, čeprav so veliko večino prebivalcev države sestavljali Slovani, uradni jezik pa je dolgo bila beloruščina (v njej so nastali najpomembnejši in najobsežnejši dokumenti Velike kneževine), ki jo je potem v tej vlogi zamenjala poljščina.
Velika litovska kneževina | |||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
ok. 1236–17951 | |||||||||||||
Status |
| ||||||||||||
Glavno mesto | |||||||||||||
Skupni jeziki | tatarski, rusinski, poljski, latinski, nemški, jidiš, tatarski, karaimski | ||||||||||||
Religija |
| ||||||||||||
Vlada |
| ||||||||||||
Veliki knez | |||||||||||||
• 1236–1263 (od 1251 kralj) | Mindaugas (prvi) | ||||||||||||
• 1764–1795 | Stanislav Poniatowski (zadnji) | ||||||||||||
Zakonodajalec | Seimas | ||||||||||||
• Tajni svet | Svet gospodov | ||||||||||||
Zgodovina | |||||||||||||
• Začetek konsolidacije | 1180. leta | ||||||||||||
• Kraljevina Litva | 1251–1263 | ||||||||||||
14. avgust 1385 | |||||||||||||
1. julij 1569 | |||||||||||||
24. oktober 1795 | |||||||||||||
Površina | |||||||||||||
1260[3] | 200.000 km2 | ||||||||||||
1430[3] | 930.000 km2 | ||||||||||||
1572[3] | 320.000 km2 | ||||||||||||
1791[3] | 250.000 km2 | ||||||||||||
1793[3] | 132.000 km2 | ||||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||||
• 1260[3] | 400.000 | ||||||||||||
• 1430[3] | 2.500.000 | ||||||||||||
• 1572[3] | 1.700.000 | ||||||||||||
• 1791[3] | 2.500.000 | ||||||||||||
• 1793[3] | 1.800.000 | ||||||||||||
+ | |||||||||||||
| |||||||||||||
1. Neuspešna Ustava 3. maja 1791 je predvidevala enovito državo, v kateri bi bila Velika litovska kneževina ukinjena, vendar je dodatek k ustavi, znan kot Vzajemno jamstvo dveh narodov z datumom 20. oktober 1791 obnovil Litvo.[4] |
V 14. stoletju je Velika litovska kneževina bila zadnja poganska država v Evropi.
Leta 1386 je veliki knez Vladislav II. Poljski, Jagielo (drugi različici imena sta Jagiełło in Jahajła) sprejel krščansko vero, krstno ime Vladislovas / Władysław in postal tudi kralj sosednje Poljske. Že leto prej sta obe državi podpisali pogodbo o personalni uniji.
Leta 1569 sta se Velika litovska kneževina in Kraljevina Poljska zedinili v Republiko obeh Narodov, v okviru katere je Velika kneževina vse do konca obstoja skupne države (1795) ohranila enakopravni položaj.
Leta 1795 so Avstrija, Rusija in Prusija že tretjič v dvaindvajsetih letih istočasno napadle Republiko obeh Narodov, jo dokončno premagale ter razdelile medse njeno ozemlje. Takrat je skoraj celo ozemlje Velike Litovske kneževine anektriala Rusija, Prusiji je pripadel samo majhen kos zahodne Litve.