Vojvodina Avstrija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Vojvodina Avstrija | |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1156–1453 | |||||||||||
Status | vazal Nemškega kraljestva | ||||||||||
Glavno mesto | Dunaj | ||||||||||
Skupni jeziki | avstrijsko-bavarska nemščina | ||||||||||
Religija | |||||||||||
Vlada | fevdalna vojvodina | ||||||||||
Vojvode Avstrije | |||||||||||
• 1141–1177 | Henrik II. (prvi vojvoda, od leta 1156) | ||||||||||
• 1230–1246 | Friderik II. (zadnji Babenberški vojvoda) | ||||||||||
• 1251–1276 | Otokar (Přemislidi) | ||||||||||
• 1282–1291 | Albreht I. (prvi Habsburški vojvoda) | ||||||||||
• 1440–1457 | Ladislav I. (zadnji vojvoda, od leta 1453 nadvojvoda) | ||||||||||
Zgodovinska doba | srednji vek | ||||||||||
+ | |||||||||||
|
Ob vojvodini Avstriji se obravnavajo tudi dežele, ki so jim vladali avstrijski vojvode v personalni uniji, ali drugače, obravnava se vladavina avstrijskih vojvod v srednjem veku.
Leta 1156 je cesar Friderik I. Barbarossa povzdignil mejno grofijo Babenberžanov v dedno vojvodino Avstrijo. Leta 1192 so Babenberžani zavladali še v vojvodini Štajerski in kmalu za tem dosegli višek svoje vladarske moči; leta 1246 je njihov rod izumrl. V boju za babenberško dediščino je novi nemški kralj Rudolf I. Habsburški premagal češkega tekmeca Otokarja II. Přemysla in leta 1282 zagotovil svoji rodbini poleg vojvodine Avstrije še vojvodino Štajersko in grofijo Kranjsko. Tudi ambiciozni Rudolfov sin Albert I. si je leta 1298 priboril nemško krono. Po njegovi smrti pa je vrsta porazov zmanjšala prestiž avstrijske vladavine, a svoja ozemlja so širili še kar naprej. Potem ko sta sinova Alberta I. pridobila vojvodino Koroško, so njegov vnuk Rudolf IV. in Rudolfovi bratje avstrijskim deželam priključili grofijo Tirolsko in ustvarili povezavo do habsburških matičnih posesti med Švico in Švabsko, ki so jih začeli imenovati Prednja Avstrija.
Potem pa je leta 1379 prišlo med brati do delitve avstrijskih dežel, najprej na dva potem na tri in štiri dele. Medsebojni prepiri so slabili avstrijske dežele. V zavezništvu s sosednjo Češko, ki ji je vladala rodbina Luksemburžanov, sta lepo uspevali edino obdonavski avstrijski deželi, Zgornja in Spodnja Avstrija. Leta 1438 je njun vojvoda Albert V. po tastu Sigismundu Luksemburškem podedoval krono rimsko-nemškega (kot Albert II.), krono madžarskega in krono češkega kralja, a je že naslednje leto umrl. Zapustil je še nerojenega sina, ki je postal ujetnik svojega skrbnika in tedanjega staroste habsburške rodbine, vojvode Friderika V. Ta je bil leta 1440 izvoljen za nemškega kralja in leta 1452 v Rimu kronan za cesarja Friderika III. Preživel je vse svoje protiigralce in po mnogih zapletih in presenetljivih preobratih ponovno združil avstrijske dežele in jih obranil pred zunanjimi sovražniki.