Človeški T-celični limfotropni virus
From Wikipedia, the free encyclopedia
Človeški T-celični limfotropni virus (okrajšano HTLV) je človeški onkogeni virus iz družine retrovirusov, ki se razmnožuje v limfocitih T in jih spreminja v rakave.[1]
Človeški T-celični limfotropni virus | ||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
HTLV-1 | ||||||||||
Razvrstitev virusov | ||||||||||
| ||||||||||
serotip | ||||||||||
človeški T-celični limfotropni virus | ||||||||||
Povezujejo ga s T-celičnimi levkemijami in limfomi pri odraslih ter demielizinirajočo boleznijo, imenovano s HTLV-I povezana mielopatija/tropska spastična parapareza. Do danes so poznani 4 tipi virusa (HTLV-I, HTLV-II, HTLV-III in HTLV-IV). V isto skupino spadajo sorodni virusi, ki povzročajo bolezni pri opicah starega sveta, opičji T-celični limfotropni virusi, in tudi pri njih so doslej poznani 4 tipi (STLV-I, STLV-II, STLV-III in STLV-V). Velja, da je HTLV vzniknil s pomočjo medvrstnega prenosa opičjih virusov iz te skupine. Prvotno je bil virus HIV, ki povzroča aids, poimenovan HTLV-III, vendar se izraz več ne uporablja[2].
Genom HTLV-I je diploiden in je sestavljen iz dveh kopij enovijačne RNK, ki se nato prepiše v dvovijačno DNK, le-ta pa se vgradi v genom gostiteljeve celice.