Črna legenda
From Wikipedia, the free encyclopedia
Črna legenda (špansko leyenda negra) je izraz, ki se uporablja za označevanje tendencioznih, neobjektivnih zgodovinskih zapisov ter za poimenovanje negativne propagande, ki demonizira Španijo, špansko ljudstvo ali kulturo z namenom v mednarodnem prostoru poškodovati ugled Španije. Razširjanje protišpanskega razpoloženja sega v 16. stoletje, ki je bilo obdobje močnega rivalstva med evropskimi kolonialnimi silami. Izraz so pogosto uporabljali predvsem številni nešpanski zgodovinarji, še posebej protestantski. Prvotno je bil izraz povezan s kritičnostjo do Španije 16. stoletja in s proti protestantom usmerjeno politiko kralja Filipa II. (vladal 1556–1598), kasneje pa je ga je populariziral španski zgodovinar Julián Juderías v knjigi La Leyenda Negra (Črna legenda).
Izraz črna legenda je sicer skovala in prvič uporabila galicijska pisateljica in aristokratka Emilia Pardo Bazán na predavanju v Parizu 18. aprila 1899,[1] za njo pa Vicente Blasco Ibáñez na predavanju v Buenos Airesu leta 1909, za očeta izraza pa velja španski poliglot in pisatelj Julián Juderías, ki je prvi napisal obsežnejše delo na to temo. Njegova knjiga Črna legenda in zgodovinska resnica (špansko La leyenda negra y la verdad histórica), objavljena leta 1914, je kritično delo, ki razlaga, kako so tovrstna dela pristranskega zgodovinopisja predstavljala Španijo v izrazito negativni luči in namenoma prezrla njene pozitivne dosežke. Poznejši pisci so podprli in nadaljnje razvili Juderíasovo kritično pisanje. Leta 1958 je tako Charles Gibson pojasnil, da sta bila Španija in Španski imperij v zgodovinskem kontekstu predstavljena kot »pretirano kruta, fanatična, izkoriščevalska in licemerska glede na realno stanje«.[2]
Črna legenda je bila močno razširjena v Združenih državah Amerike v 19. stoletju. Pri življenju jo je ohranjala Mehiška vojna iz leta 1846, zaradi katere se je pojavila potreba po ukvarjanju s špansko govorečo, a rasno mešano populacijo znotraj njenih meja. Razširjenost legende je dosegla svoj vrh med špansko-ameriško vojno leta 1898, ko je bila objavljena nova izdaja knjige o uničenju Zahodnih Indij, katere avtor je Bartolomé de Las Casas.