Baskovske dežele
kulturno in zgodovinsko območje Baskov / From Wikipedia, the free encyclopedia
Izraz Baskovske dežele (baskovsko Euskal Herria) se uporablja kot skupno ime za sedem različnih tradicionalnih dežel (pokrajin) na območju zahodnih Pirenejev in Biskajskega zaliva na meji med Španijo in Francijo ter je najstarejše baskovsko ime za območje, ki ga poseljujejo Baski (baskovsko: Euskaldunak), saj datira že v 16. stoletje.[1] Območje, ki predstavlja kulturno in zgodovinsko celoto, sestavljajo avtonomni skupnosti Španije - Baskija in Navara ter Severna baskovska dežela (znana tudi kot Francoska baskovska dežela), ki je v Franciji. Vse skupaj merijo okoli 21.000 kv.km in štejejo dobre tri milijone prebivalcev.
Baskovske dežele Euskal Herria
| |
---|---|
Največje mesto | Bilbao |
Uradni jeziki | baskovščina, španščina, francoščina |
Površina | |
• skupaj | 20947 km2 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2011 | 3,114,276 |
• gostota | 148.6/km2 |
+ |
Čeprav vse te dežele nimajo nujno enakega imena, se pojem enotnega baskovskega območja, ki si ga delijo različne regije in države, že vrsto let povezuje z baskovskim nacionalizmom. Baskovske dežele veljajo za dom Baskov, njihovega jezika (baskovsko Euskara), kulture in tradicije. Območje ni niti jezikovno, niti kulturno homogeno, saj se v nekaterih predelih večina ljudi nima za Baske.[2] Primer je južni del Navare, kjer se, po štetju izvedenem leta 1996, kar 71% ljudi ni izreklo za Baske - manjši delež (53%) pa je nasprotoval pobudi za podporo baskovskemu jeziku pri njegovi veljavi v regiji.