Benzodiazepin
From Wikipedia, the free encyclopedia
Benzodiazepini so skupina anksiolitikov (učinkovin, ki lajšajo tesnobo in strah). Kemično gledano so to biciklične spojine, od tega je en obroč benzenov (oziroma starinsko benzol), nanj pa je prikondenziran sedemčlenski obroč z dvema dušikoma (diazepin).
1H-benzo-1,4-diazepini se v medicini uporabljajo kot pomirjevala. Ena izmed prvih učinkovin iz te skupine, ki se je uporabljala v terapiji, je bil klordiazepoksid, znan tudi pod zaščitenim imenom Librium®. Z nadaljnjim razvojem so bile vpeljane učinkovine z laktamsko strukturo.
Najbolj znana učinkovina iz te skupine je diazepam (zaščiteno ime Valium® in Apaurin®). Uporablja se tudi kot antikonvulziv pri zdravljenju božjasti, in sicer pri napadih grand mal.
Nadalje se te učinkovine uporabljajo tudi kot uspavala. Predstavnik takšnih učinkovin je na primer nitrazepam. Klonazepam se uporablja kot antikonvulziv, medazepam pa kot pomirjevalo.