Grško-perzijske vojne
From Wikipedia, the free encyclopedia
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor (500/499—494 pr. n. št.), neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis. Perzijci so pod poveljnikom Mardonijem v Grčijo poslali dve vojaški odpravi. Leta 490 pr. n. št. so prvo na Maratonskem polju porazile Atene. Leta 481 pr. n. št. se je večina grških polis povezala v Helensko zvezo. Najmočnejši med njimi sta bili Atene, ki so se na nov napad pripravile z izgradnjo ladjevja, in pa kopenska velesila Šparta. Novi perzijski kralj Kserks I. je v Grčijo poslal drugo vojaško odpravo, ki so jo Grki odločilno porazili na morju pri Salamini (480 pr. n. št.) in na kopnem pri Platajah (479 pr. n. št.). Čeprav je bil s tem glavni del spopadov zaključen, so se vojne uradno končale šele petdeset let po izbruhu (449 pr. n. št.).
Grško-perzijske vojne | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Prikaz perzijskih ofenziv med grško-perzijskimi vojnami | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
| |||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
|
|