Gvajanski ščit
From Wikipedia, the free encyclopedia
Gvajanski ščit[1] (francosko Plateau des Guyanes, Bouclier guyanais; nizozemsko Hoogland van Guyana, Guianaschild; portugalsko Planalto das Guianas, Escudo das Guianas; špansko Escudo guayanés) je eden od treh južnoameriških kratonov. To je 1,7 milijarde let stara predkambrijska geološka formacija na severovzhodu Južne Amerike, ki tvori del severne obale.[2] Višje vzpetine na ščitu se imenujejo Gvajansko višavje, kjer so mizaste gore, imenovane tepui. Gvajansko višavje je tudi vir nekaterih najbolj znanih slapov na svetu, kot so Angelov slap, slapovi Kaieteur in slapovi Cuquenan.
Gvajanski ščit | |
---|---|
Politični zemljevid Gvajanskega ščita | |
Koordinati: 5°08′36″N 60°45′45″W | |
Regija | Južna Amerika |
Gvajanski ščit je podlaga za Gvajano (prej Britanska Gvajana), Surinam (prej Nizozemska Gvajana) in Francosko Gvajano, velik del južne Venezuele, pa tudi dele Kolumbije in Brazilije. Kamnine Gvajanskega ščita so sestavljene iz metasedimentov in metavulkanikov (zelenih skriljevcev), prekritih s subhorizontalnimi plastmi peščenjakov, kvarcitov, skrilavcev in konglomeratov v katere so vdrti pragovi mlajših mafičnih intruzivov, kot je gabro.[3]