Henrik III. Limburški
From Wikipedia, the free encyclopedia
Henrik III. Limburški (Starejši, ±1131 – 21. junij 1221, opatija Rolduc) je bil sin Henrika II. Limburškega in Matilde Saffenberške. Leta 1167 je nasledil očeta kot limburški vojvoda.[1]
Henrik III. Limburški | |
---|---|
vojvoda Limburški | |
Vladanje | 1167-1221 |
Predhodnik | Henrik II. Limburški |
Naslednik | Walram III. |
grof Arlonski | |
Vladanje | 1167-1221 |
Predhodnik | Henrik II. Limburški |
Naslednik | Walram III. |
Rojstvo | ok. 1131 Limburg |
Smrt | 21. junij 1221 Opatija Rolduc, |
Zakonec | Sofija Saarbrückenska |
Rodbina | Limburški |
Oče | Henrik II. Limburški |
Mati | Matilda Saffenberška |
Religija | rimskokatoliška |
Leta 1172 se je bojeval proti luksemburškemu grofu Henriku I. Namurskemu in nato njegovemu zavezniku Baldvinu V. Hainautskemu. Območje okoli Arlona je bilo uničeno in Henrik III., ki je bil poražen, je moral plačati odškodnino luksemburškemu grofu Henriku I.
Pri volitvah za trierskega nadškofa leta 1183 je proti volji cesarja Friderika I. Barbarosse podprl Folmarja Kardenskega.
Henrik III. je s svojim drugim sinom Walramom III., kasnejšim njegovim naslednikom, leta 1189 sodeloval v tretji križarski vojni. Potovali so ločeno od vojske cesarja Friderika I. in se pridružili vojski Riharda I. Levjesrčnega Angleškega v Sveti deželi.
Za oblast nad župnijo Sint-Truiden se je boril proti svojemu bratrancu Henriku I. Brabantskemu, ki je to območje zahteval kot del materine dote. Vojna se je končala leta 1191, ko je grof Limburški postal vazal grofa Brabantskega.
V svojih zadnjih letih je podpiral cesarja Otona IV. proti Filipu Švabskemu za nemško krono. Leta 1214 je sodeloval v bitki pri Bouvinesu.