Jame Adžanta
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jame Adžanta je 29 v skalo vklesanih budističnih jamskih spomenikov iz obdobja od 2. stoletja pr. n. št. do okoli 480 n. št. v okrožju Aurangabad v zvezni državi Maharaštra v Indiji.[1][2] Jame Adžanta so na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Jame, ki veljajo za mojstrovine budistične religiozne umetnosti, vključujejo slike in v skalo vklesane skulpture, ki so opisane kot ene najboljše ohranjenih primerov starodavne indijske umetnosti, zlasti ekspresivne slike, ki predstavljajo čustva skozi kretnje, pozo in obliko.[3][4][5]
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | Ajanta Caves Jame Adžanta |
Lega | Ajanta, okrožje Aurangabad, Maharaštra, Indija |
Koordinati | 20°33′12″N 75°42′01″E |
Površina | 8242 ha |
Varovalni pas | 78.676 ha |
Kriterij |
|
Referenca | 242 |
Vpis | 1983 (7. zasedanje) |
Jame so bile zgrajene v dveh fazah, prva se je začela okoli 2. stoletja pr. n. št., druga pa se je zgodila od 400 do 650 n. št., po starejših poročilih, ali v kratkem obdobju 460–480 n. št., po kasnejših raziskavah.
Jame Adžanta predstavljajo starodavne samostane (vihara) in bogoslužne dvorane (čaitja) različnih budističnih tradicij, vklesane v 75-metrsko skalno steno.[6] Jame predstavljajo tudi slike, ki prikazujejo pretekla življenja[7] in ponovna rojstva Bude, slikovne zgodbe iz Arjasurove Džatakamale in v skalo vklesane skulpture budističnih božanstev. Besedilni zapisi kažejo, da so te jame služile kot monsunsko zatočišče za menihe, pa tudi kot počivališče za trgovce in romarje v starodavni Indiji. Medtem ko je bilo živih barv in stenskih poslikav v indijski zgodovini v izobilju, kot dokazujejo zgodovinski zapisi, jame 1, 2, 16 in 17 Adžante tvorijo največji korpus ohranjenih starodavnih indijskih stenskih poslikav.[8]
Jame Adžanta so omenjene v spominih več kitajskih budističnih popotnikov iz srednjega veka.[9] Prekrivala jih je džungla, dokler jih leta 1819 po naključju ni 'odkril' in nanje opozoril zahodni častnik kapetan John Smith na lovu na tigre.[10] Jame so v skalnati severni steni soteske reke Vaghur v obliki črke U na Dekanski planoti.[11][12] V soteski so številni slapovi, ki jih je slišati izven jam, ko je reka visoka.
Z jamami Elora je Adžanta ena glavnih turističnih znamenitosti Maharaštre. Od mesta Džalgaon v Maharaštri v Indiji so oddaljene približno 59 kilometrov, od mesta Aurangabad 104 kilometre in 350 kilometrov vzhodno-severovzhodno od Mumbaja. Adžanta je 100 kilometrov oddaljena od jam Elora, ki vsebujejo hindujske, džainistične in budistične jame, zadnje izhajajo iz obdobja, podobnega Adžanti. Slog Adžanta najdemo tudi v jamah Elora in drugih mestih, kot so jame Elephanta, jame Aurangabad, jame Šivleni in jamski templji v Karnataki.[13]