Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jama Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije (špansko Cueva de Altamira y arte rupestre paleolítico del Norte de España) je skupina 18 jam severne Španije, ki skupaj predstavljajo apogej zgornje paleolitske jamske umetnosti v Evropi pred 35.000 do 11.000 leti (avrignacijanska, gravetska, solutrejska, magdalenska, azilijanska kultura). Leta 2008 jih je UNESCO skupaj označil za svetovno dediščino.[1]
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Lega | Severna Španija |
Koordinati | 43°22′39″N 4°07′21″W |
Varovalni pas | 2.234,706 ha |
Vključuje |
|
Kriterij |
|
Referenca | 310bis |
Vpis | 1985 (9. zasedanje) |
Razširitve | 2008 |
Med temi jamami je glavna Altamira pri mestu Santillana del Mar v Kantabriji. Ostaja eden najpomembnejših slikarskih ciklov prazgodovine, ki izvira iz magdalenskega in solutrejskega obdobja zgornjega paleolitika. Umetniški slog te jame predstavlja francosko-kantabrijsko šolo, za katero je značilen realizem njene figuralne upodobitve. Jama Altamira je bila razglašena za svetovno dediščino leta 1985. Leta 2008 je bila svetovna dediščina razširjena na 17 dodatnih jam, ki so v treh avtonomnih skupnostih severne Španije: Asturiji, Kantabriji in Baskiji.