Juda Iškarijot
apostol in izdajalec Jezusa Kristusa / From Wikipedia, the free encyclopedia
Juda Iškarijot, arhaično slovensko tudi Judež (v stari obliki Judaž[1]), je bil tisti od apostolov, ki je Jezusa izdal. * ?, † 29-33(?), Jeruzalem.
Ime Judež je zelo pogosto, zato so nosilce tega imena razlikovali po vzdevkih (npr. Juda apostol). Juda Iškarijot se imenuje v hebrejščini hebrejsko יהודה איש־קריות (Yəhûḏāh ʾΚ-qəriyyôṯ, Juda iš-Kariyot) in v grščini grško Ιούδας Ισκάριωθ ali starogrško Ιούδας Ισκαριώτης. Ime Iškarijot je bilo morda povezano z Judom iz Keriota, glavnega mesta Moaba, ki je omenjen že v Stari zavezi (Jer 48,24, Am 2,2). Po tej razlagi je bil Juda edini izmed apostolov, ki je bil tujec, Moabec, medtem ko je preostalih enajst bilo Izraelcev. Druga možna razlaga povezuje vzdevek Iškarijot z latinsko besedo sicarius = vojščak z bodalom. Ta razlaga celo namiguje na možnost, da je Juda Iškarijot pravzaprav samo splošna označba »Jud z bodalom« ali bolj neposredno povedano: »Judovski ubijalec«.