Livonski bratje meča
From Wikipedia, the free encyclopedia
Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202. Red je leta 1204 drugič posvetil papež Inocenc III. Člani reda so bili nemški vojaški menihi, ki so se vojskovali z baltskimi in finskimi pogani na ozemlju sedanje Estonije, Latvije in Litve. Red je bil znan tudi kot Kristusovi vitezi, bratje meča, bratstvo meča in Kristusova vojska Livonije. Na njihovem pečatu je bil napis +MAGISTRI ETFRM (et fratrum) MILICIE CRI (Christi) DE LIVONIA.
Livonski bratje meča Fratres militiæ Christi Livoniae | |
---|---|
Aktivno | 1204–1237 |
Država | Terra Mariana |
Pripadnost | rimokatoliška cerkev |
Garnizija/Štab | Wenden (grad Cēsis), Fellin (Viljandi), Segewold (Sigulda), Ascheraden (Aizkraukle), Goldingen (Kuldīga), Marienburg (Alūksne), Reval (Talinn), Weißenstein (Paide) |
Slavne bitke | Livonski križarski pohod |
Po njihovem porazu s Žemajti in Zemgali v bitki pri Schaulenu (Saule) leta 1236 so se preživeli bratje kot samostojna veja vključili v tevtonski viteški red in postali znani kot livonski red.