Lotar I. Karolinški
From Wikipedia, the free encyclopedia
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815–817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817–855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.
Lotar I. Karolinški | |
---|---|
Cesar Svetega rimskega cesarstva in kralj Italije | |
Vladanje | kot cesar: 817–855, kot kralj Italije: 822–855 kot kralj Srednje Frankovske: 843–855 |
Kronanje | oče: 817, Aachen, papež Pashal I.: 5. april 823, Rim |
Predhodnik | Ludvik Pobožni |
Naslednik | Ludvik II. |
Rojstvo | 795[1] Altdorf[d][2] |
Smrt | 29. september 855[3] Prüm[d][4][5][6] |
Pokop | Prüm |
Soproga | Ermengarda Tourska |
Potomci | Ludvik II. Lotar II. Karel Provansalski Karlman (umrl 853) Hiltruda Berta Gizela Rotruda |
Rodbina | Karolinška dinastija |
Oče | Ludvik Pobožni |
Mati | Ermengarda Hesbajska |
Lotar je bil najstarejši sin karolinškega cesarja Ludvika Pobožnega (vladal 814–840) in Ermengarde Hesbajske,[7] hčerke hesbajskega vojvode Ingermana. S svojima bratoma Pipinom I. Akvitanskim in Ludvikom Nemškim se je večkrat uprl svojemu očetu zaradi njegovih poskusov imenovanja njihovega polbrata Karla Plešastega za sodediča Frankovskega cesarstva. Po očetovi smrti sta Karel in Ludvik združila svoje sile proti Lotarju I., ki je nameraval prevzeti oblast v celem cesarstvu, in začela se je tri leta trajajoča državljanska vojna (840–843). Vojna se je končala s sklenitvijo Verdunske pogodbe o delitvi Frankovskega cesarstva, ki ga je združil njihov stari oče Karel Veliki, in položili temelje sodobne Francije in Nemčije.