Ludvik VII. Bavarski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ludvik VII. Bradati, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, * ~ 1368, † 1. maj 1447, Burghausen.
Ludvik VII., vojvoda Bavarske-Ingolstadt | |
---|---|
Rojstvo | cca. 1368 Bavaria-Ingolstadt[d] |
Smrt | 1. maj 1447 Burghausen, Bavarska[d] |
Zakonec | Ana Bourbonska Catherine d'Alençon |
Potomci | Ludvik VIII. Bavarski |
Rodbina | Wittelsbachi |
Oče | Štefan III. Bavarski |
Mati | Taddea, hči milanskega gospoda Barnabe Viscontija |
Kot brat francoske kraljice Elizabete je mnogo let preživel v Parizu na francoskem dvoru, kjer je, ob duševni bolezni svojega svaka Karla VI., s sestro sodeloval pri vodenju dvornih poslov. Kot vnuk milanskega gospoda Barnabe Viscontija je bil aktiven tudi v italijanski politiki. V nemški politiki je skupaj z očetom vplival na izvolitev sorodnika, grofa Renskega palatinata Ruperta III., za nemškega kralja. Spodbujal je umetnost. Dal je zgraditi nov grad v Ingolstadtu. Spor za wittelsbaške dedne posesti z bavarskimi bratranci, zlasti še z bavarsko-landshutskim vojvodo Henrikom XVI., mu je zagrenil drugi del življena. Ko se mu je uprl še sin Ludvik VIII., je prišel v Henrikov zapor v gradu Burghausen, kjer je tudi umrl. Nosil je brado po francoski modi, zato je dobil vzdevek Bradati.