Modzi
filozof, vojaški inženir in pedagog / From Wikipedia, the free encyclopedia
Modzi (kitajsko 墨子; latinizirano: Micius; pinjin: Mòzǐ; poznan tudi kot Mo di, Mo Ti, Mo ce), kitajski filozof, vojaški inženir in pedagog, * ok. 479 pr. n. št. † ok. 381 pr. n. št.
Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. (mesec ni naveden) |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: manjkajo notranje povezave, spodobno infopolje, prečrkovanje je kje še lahko narobe, članek je treba urediti še z dodatnimi podnaslovi. |
Modzi | |
---|---|
Rojstvo | 470 pr. n. št. Lu[d] |
Smrt | 391 pr. n. št. |
Državljanstvo | dinastija Džov |
Poklic | filozof, bojni inženir, inženir |
Mo Di je pomemben kot utemeljitelj mohizma, tretje najpomembnejše samostojne šole v kitajski filozofiji. Deloval je pol stoletja za Konfucijem, ukvarjal pa se je z isto kulturno-filozofsko problematiko krize in razpada tisočletnega cesarstva Džov. Njegovi nazori zaradi posebnih družbenozgodovinskih razlogov formulirani v nasprotju s konservativno-aristokratskimi pojmovanji njegovega velikega predhodnika Konfucija. Zagovarjal je pacifizem in menil, da brezpogojna poslušnost avtoriteti vodi v vojno.
Njegovi nauki so zbrani v delu Mo Dzi, ki so ga uredili učenci okoli 400 pr. n. št. Njegov priimek je bil Mo, Dzi pa predstavlja ime. Mo Dzi je za razliko od Konfucija, vrline utemeljeval na koristnosti ter posledično na dobrobiti in blagostanju države. Zato je nasprotoval konfucijanskemu poudarjanju obredja in gojenju glasbe. V nasprotju s Konfucijem je zagovarjal vero v duhove in demone. Mo Dzi je vzpostavil tudi koncept univerzalne ljubezni, nasprotoval pa je tudi vojaškim spopadom. Poleg filozofije se je ukvarjal tudi s pedagogiko in vojnim inženirstvom. Najbolj je znan po tem, da je bil prvi glavni intelektualni tekmec Konfuciju in njegovim sledilcem. Modzijevo poučevanje je povzeto v desetih tezah, ki so v veliki meri zagovarjane v besedilih, katera naj bi prenašala njegovo ime. Najbolj znana izmed teh tez je odredba, da bi moral biti nekdo zaskrbljen za dobrobit ljudi v duhu od “nepristranske skrbi”, ki ne dela razlik med sabo in drugimi, znanci in neznanci. To je doktrina, ki je pogosto poenostavljeno opisana tudi kot “univerzalna ljubezen.” Modzi je ustanovil kvaziverno in paravojaško skupnost, ki je poleg širjenja desetih tez, ponujal tudi pomoč majhnim državam, pod grožnjo vojskih napadalcev z izjemno tehnologijo. Skupaj s Konfucijem, so imeli pripadniki Modzijeve miselnosti-imenovani Mohisti-eno od dveh najbolj uglednih šol mišljenja med vojnim obdobjem (403-221 p.n.š.). Ko so ob koncu 3. stol. pr.n.š., po padcu dinastije Ču, med kratko in burno vladavino dinastije Čin, Konfucijeve privržence preganjali in sežigali njihova kanonska in klasična dela, je enako preganjanje zajelo tudi Modzijevo šolo (mohiste). Ko pa so konfucijanci po prihodu dinastije Han znova dobili odločilni vpliv, se jim ni zdelo primerno, da bi se skupaj z njihovo tradicijo obnovila tudi mohistična, zato je šola prenehala obstajati. Mohizem: kitajska filozofska šola , katere začetnik je Mo Zi. V obdobju vojskujočih se držav mohisti razpadejo na tri struje, pozni mohistični filozofi pa se večinoma ukvarjajo z logično argumentacijo in racionalno razlago Mo Dzijevih naukov. Čeprav sta Mo Di in po njem poimenovana moistična šola na Zahodu najbolj znana po svoji, za kitajske razmere nekoliko samosvoji etiki, je bil njihov glavni predstavnik zelo pomemben tudi kot eden prvih začetnikov značilno kitajske spoznavne teorije. V svojih jezikoslovnih študijah, v katerih je izhajal iz predpostavke o odsotnosti jasne ločnice med stvarnostjo in njenim jezikovnim poimenovanjem, je razvil specifičen system kitajske logike. Kot rečeno, je moistični kanon Modzi zbirka disputov, ki obravnavajo zlasti vprašanja etike in epistemologije, ukvarjajo pa se tudi z različnimi teorijami znanosti, z matematiko, fiziko, mehaniko in optiko. Mo Di je bile den prvih znanih kitajskih filozofov, ki je poskušal osnovati sistem protoznanstvenih idej. Zato je pomemben tudi kot eden prvih sistematičnih metodologov kitajske klasike.
Sodobniki kot sta Hanfejdzi in Džuangdzi so namigovali, da so se Mohisti do takrat delili v tekmovalne sekte. Modzijeve skupnosti niso preživele do Čin dinastije (221-206 p.n.š.), a so se njegove ideje razširile nad misleci zgodnje Kitajske. Med 400 in 300 leti p.n.š. so Mohisti napisali najbolj zgodaj obstoječo kitajsko razpravo o logiki, geometriji, optiki in mehaniki. Modzijeva logika je vplivala na različne tehnike zgodnjih kitajskih mislecev, medtem ko so Modzijeve vizije (meritokracije in dobra družba) pomagale izoblikovati politično filozofijo in politiko odločitev za Činov in Hanov (202-220 p.n.š.) cesarski režim. Na tak način so Modzijeve ideje preživele cesarsko dobo, četudi pod okriljem drugih kitajskih filozofskih tradicij. Modzi je zagovarjal pacifizem in menil, da brezpogojna poslušnost avtoriteti vodi v vojno.