Mongolski šamanizem
From Wikipedia, the free encyclopedia
Mongolski šamanizem, mongolska ljudska vera,[1] včasih tudi tengrizem, je animistična in šamanistična vera, ki so jo najmanj od začetka dokumentirane zgodovine prakticirali v Mongoliji in njeni okolici, vključno z Burjatijo in Notranjo Mongolijo. Njen mongolski endonim je Böö mörgöl (Бөө мөргөл, poganstvo). V njenem najzgodnejšem znanem obdobju je bila neločljivo povezana z vsemi vidiki družbenega življenja in plemenske organizacije mongolske družbe. Kasneje se je zaradi zunanjih vplivov začela prepletati z budizmom. V socialističnem obdobju 20. stoletja so jo močno zatirali, v zadnjem času pa se je začela vračati.
Rumeni šamanizem je posebna oblika mongolskega šamanizma, ki je privzel značilnosti budizma. Izraz rumeni kaže tudi na to, da večina tamkajšnjih budistov pripada rumeni sekti tibetanskega budizma, katerega pripadniki med bogoslužjem nosijo rumene klobuke.[2] Naziv rumeni služi tudi za njegovo razlikovanje od šamanizma brez budističnega vpliva, ki se imenuje tudi črni šamanizem.[3]
Mongolski šamanizem je osredotočen na čaščenje Tngri (bogov) in Tenger (nebesa, bog nebes ali preprosto bog) ali Qormusta Tengri. V mongolskem ljudskem verovanju velja Džingiskan za eno od utelešenj, če ne glavno utelešenje Tengerja.[4] Eno od središč tega verovanja je Džingiskanov mavzolej v mestu Ordos v Notranji Moongoliji.