Nikolaj Ivanovič Kostomarov
ruski zgodovinar, pisatelj, pesnik, publicist / From Wikipedia, the free encyclopedia
Nikolaj Ivanovič Kostomarov (rusko Никола́й Ива́нович Костома́ров, ukrajinsko Мико́ла Іва́нович Костома́ров), rusko-ukrajinski zgodovinar, pisatelj, pesnik in publicist, * 16. maj 1817, sloboda Jurasovka, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 19. april 1885, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Nikolaj Ivanovič Kostomarov | |
---|---|
Rojstvo | 4. (16.) maj 1817[1][2][…] Yurasovka[d][2][3][4] |
Smrt | 7. (19.) april 1885[1][2][…] (67 let) Sankt Peterburg[2][1] |
Psevdonim | Jeremija Galka[5][6][7] Ivan Bogučarov[7] |
Poklic | zgodovinar, pisatelj, publicist, kritik, pesnik, historiographer |
Narodnost | |
Državljanstvo | Ruski imperij |
Zakonci | Alina Leontijevna Kisel (1830–1907) |
Kostomarov je bil eden najuglednejših rusko-ukrajinskih zgodovinarjev, profesor ruske zgodovine na Univerzi svetega Vladimirja v Kijevu in kasneje na Univerzi v Sankt Peterburgu, dejavni državni svetnik Rusije, avtor številnih knjig, vključno z njegovo znano biografijo hetmana zaporoških kozakov iz 17. stoletja Bogdana Hmelnickega, raziskavo o atamanu donskih kozakov Stenki Razinu in njegovim temeljnim delom Ruska zgodovina v življenjepisih njenih glavnih osebnosti (rusko Русская история в жизнеописаниях её главнейших деятелей) v 3-h delih.[8][9][10]
Bil je znan tudi kot ukrajinski folklorist in avtor del o ukrajinski zgodovini. Bil je član ukrajinskega narodnega preporodnega društva, Društva Cirila in Metoda, ki je obstajalo v Kijevu od januarja 1846 do marca 1847.[11][12][13][14][15][16][17][18][19] Bil je bil tudi etnograf, panslavist in promotor narodniškega gibanja v Ruskem imperiju.