Okoljsko načrtovanje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Pri okoljskem načrtovanju gre za upoštevanje okoljskih parametrov pri oblikovanju načrtov, programov, usmeritev, zgradb ali izdelkov. Pri klasičnem preudarnem oblikovanju so morda res že od nekdaj upoštevali okoljske dejavnike, toda šele v okoljskem gibanju, ki se je začelo v štiridesetih letih dvajsetega stoletja, so koncept natančneje opredelili.[1]
Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Okoljsko načrtovanje se lahko nanaša tudi na uporabne umetnosti in znanosti, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem človeško zasnovanega okolja. Ta področja zajemajo arhitekturo, geografijo, urbanistično načrtovanje, krajinsko arhitekturo in oblikovanje notranjih prostorov. V okoljsko načrtovanje so lahko vključena tudi interdisciplinarna področja, kot sta ohranjanje zgodovinske dediščine in oblikovanje razsvetljave. V širšem pogledu okoljsko načrtovanje vpliva tudi na industrijsko oblikovanje izdelkov: inovativne avtomobile, vetrne generatorje, opremo, ki uporablja sončno energijo, in drugo vrsto opreme. Trenutno se izraz uporablja tudi pri ekoloških vprašanjih in vprašanjih trajnostnega razvoja.