Presnova učinkovine
From Wikipedia, the free encyclopedia
Presnova učinkovine se nanaša na presnavljanje zdravilne učinkovine (zdravila v ožjem pomenu besede) v telesu. Presnova pomeni biokemijsko spremembo, običajno s pomočjo določenih encimskih sistemov. Vsaka učinkovina pomeni za organizem ksenobiotik in telo je izoblikovalo mehanizme za izločanje ksenobiotikov v okolico. Ena bistvenih lastnosti presnove je zato preoblikovanje (kemijska sprememba) molekule v takšno obliko, ki jo telo lažje izloči. Običajno so presnovki bolje topni od izhodnih spojin (v tem primeru učinkovin) in se zato lažje izločijo preko ledvic s sečem. Poznavanje presnove učinkovine je pomembno za ugotavljanje časa delovanja zdravila, možnih interakcij med zdravili na ravni presnove ter identifikacijo morebitnih toksičnih presnovkov.
Večinoma se učinkovina s presnovo deaktivira – torej presnovek več ne izkazuje terapevstskega učinka, vsaj ne v takšni meri kot izvorna učinkovina. V nekaterih primerih pa šele tekom presnove postane molekula učinkovita – v teh primerih govorimo o predzdravilih.
Čeprav je biološka vloga presnovnih procesov razstrupljanje in omogočanje lažjega izločanja ksenobiotikov, so včasih presnovki bolj toksični od izhodne spojine. Zato ni ustrezno, da presnovo učinkovine enačimo z razstrupljanjem (detoksifikacijo).