San Pawl il-Baħar
From Wikipedia, the free encyclopedia
San Pawl il-Baħar (slovensko Zaliv sv. Pavla) je mesto v Severni regiji Malte, 16 km severozahodno od glavnega mesta Valletta. Je največje mesto v Severni regiji in sedež Odbora Severne regije, razen tega pa je tudi najbolj naseljeno mesto na Malti.[1]
Zaliv sv. Pavla San Pawl il-Baħar | |||
---|---|---|---|
Lokalni svet | |||
Od zgoraj od leve proti desni: panorama, tempelj Buġibba, cerkev brodoloma sv. Pavla, stolp Wignacourt, trg v Buġibbi, Malteški narodni akvarij | |||
| |||
Geslo: In Christo Renati Sumus (Ponovno rojeni v Kristusu) | |||
Koordinati: 35°56′54″N 14°24′6″E | |||
Država | Malta | ||
Regija | Severna regija | ||
Okraj | Severni okraj | ||
Borders | Mellieħa, Mġarr, Mosta, Naxxar | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Alfred Grima (Malteška delavska stranka (PL)) | ||
Površina | |||
• Skupno | 14,47 km2 | ||
Prebivalstvo (januar 2019[1]) | |||
• Skupno | 29.097 | ||
• Gostota | 2.000 preb./km2 | ||
število prebivalcev se poleti poveča na več kot 60.000[2] | |||
Demonim | Paulin (m), Paulina (ž), Paulini (mn) | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Poštna številka | SPB | ||
Klicna koda | 356 | ||
Koda ISO 3166 | MT-51 | ||
Zavetniki | Žalostna gospa Brezmadežno Marijino srce Frančišek Asiški | ||
Spletna stran | sanpawllocalcouncil.com |
Ime mesta se nanaša na brodolom sv. Pavla, opisan v Apostolskih delih. Brodolom se je zgodil Otoku sv. Pavla blizu Zaliva sv. Pavla na njegovem potovanju iz Cezareje v Rim. Sv. Pavel je postavil temelje krščanstva na Malti.
V lokalnem Svetu zaliva sv. Pavla so zastopana mesta Burmarrad, Wardija, Qawra, Buġibba, Xemxija in San Martin in del Bidnije in Mistre.[3] Okraj meri 14.47 km².
Zaliv sv. Pavla je imel leta 2018 23.112 prebivalcev. Število se med junijem in septembrom poveča na približno 60.000, predvsem na račun turistov v Buġibbi in Qawri.
Malo severno je zaliv Mistra z rtom in otokom sv. Pavla. Zahodno je na drugi strani otoka proti zalivu Ġnejna in Zlatemu zalivu slikovit greben Wardija.