Stroopov učinek
vpliv psiholoških motenj na reakcijski čas / From Wikipedia, the free encyclopedia
V psihologiji Stroopov učinek, poimenovan po avtorju Johnu Ridleyju Stroopu, opisuje interferenco med dražljaji, združujočimi več nekongruentnih lastnosti, ki si med sabo nasprotujejo in posledično povečajo reakcijski čas ter zmanjšajo hitrost procesiranja informacije.[1][2] Stroopov test, ki temelji na Stroopovem učinku, se uporablja pri preverjanju inhibicijske funkcije, kjer mora posameznik voljno preglasiti dominantne odzive in se tako upreti odvračanju pozornosti. Stroopov test vključuje naloge imenovanja barv, s katerimi so zapisane besede, kjer je treba, ko se pojavi konfliktna situacija (npr. beseda "zelena" zapisana v modri barvi), inhibirati avtomatski odziv branja besede in poimenovati barvo, s katero je beseda zapisana. [3]
Na temo Stroopovega učinka je bilo objavljenih že več kot 1000 znanstvenih člankov, a kljub temu ostajajo mehanizmi, ki pojasnjujejo delovanje, še ne čisto raziskani,[4] z gotovostjo pa lahko rečemo, da je Stroopov barvno zaznavni test, ki temelji na Stropovem učinku, eden izmed največkrat citiranih testov za merjenje selektivne pozornosti pri posameznikih, lahko bi rekli tudi, da je eden izmed najbolj poznanih psiholoških pojavov.[2]