Varšavska vstaja (1944)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Varšavska vstaja (powstanie warszawskie) je bilo dogajanje in bitka v času 2. svetovne vojne, v kateri si je poljska Domovinska armada (Armia Krajowa) prizadevala osvoboditi mesto Varšavo, ki je bilo pod okupacijo Tretjega rajha. Vstaja se je pričela 1. avgusta 1944 kot del vsesplošnega narodnega upora, operacije Vihar (poljsko: Akcja Burza, nemško: Operation Sturm). Prvotno je bilo mišljeno, da bi upor trajal le nekaj dni, dokler ne bi Rdeča armada prišla na pomoč in osvobodila mesto. Sovjetski prodor se je zaustavil hitro, vseeno pa se je vstajno gibanje nadaljevalo še 63 dni do 2. oktobra, ko je bilo dokončno zadušeno.
Varšavska vstaja | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del "Operacije Vihar" (Akcja Burza, Operation Sturm), Armia Krajowa, druga svetovna vojna | |||||||
Položaji Poljske Domovinske armade (Armia Krajowa), obrobljeni z rdečo, 4. avgusta 1944. | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Druga republika Poljska |
Nemčija | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Tadeusz Bor-Komorowski, Antoni "Monter" Chruściel, Tadeusz Pełczyński |
Erich von dem Bach, Rainer Stahel, Heinz Reinefarth, Bronislav Kaminski, Petro Djačenko | ||||||
Moč | |||||||
47.500 čet[1] | 25.000 čet (prvotno)[1] | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
15,200[2] ubitih, 5,000[2] ranjenih, 15,000[2] ujetih in zaprtih 200.000[2] ubitih civilistov 700,000[2] izgnanih iz mesta |
16.000 ubitih,[2] 9.000[2] ranjenih, Izgube: 300 tankov in oklepnih vozil, 340 tovornjakov in avtomobilov, 22 enot lahke artilerije[2] |
Vstaja se je pričela v odločilnem trenutku, ko se je Sovjetska Rdeča armada v operaciji Lublin-Brest približala Varšavi. Glavni stvarni namen vstaje je bil, da se prežene nemške okupatorje iz mesta s pomočjo večjega boja proti silam osi. Sekundarni politični namen je bil osvoboditi Varšavo pred prihodom Rdeče armade in tako poudariti Poljsko suverenost ter razveljaviti zavezniško delitev srednje Evrope v območje njihovega vpliva. Poljska vlada v izgnanstvu naj bi zopet zavladala v osvobojeni Varšavi in odpoklicala Poljski komite narodne osvoboditve (Sovjetsko marionetno vlado), ki je bila namenjena, da vlada Poljski. 16. septembra 1944 so se sovjetske sile približale nekaj sto metrov od mesta, v bližino reke Visle (predel mesta nosi ime Praga), vendar pa niso napredovale v času vstaje in s tem sledile vrhovnemu povelju Josifa Stalina, ki je načrtoval propad vstaje.
Poljaki so imeli 18.000 padlih vojakov ter 25.000 ranjenih, poleg tega pa so imeli med 120.000 in 200.000 civilnih žrtev, od tega jih je bilo največ pobitih v nemških množičnih pobojih, ki so jih izvajale nemške napredujoče čete med umikom Poljakov. Nemške vojaške izgube so obsegale okrog 17.000 smrtnih žrtev ter okrog 9000 ranjenih. Med mestnim bojem je bilo domala 25% Varšavskih zgradb docela uničenih. Za predajo poljskih sil 2. oktobra so nemške čete sistematično požgale mesto blok za blokom. Skupaj s predhodno škodo, ki je nastala v letu 1939 in med vstajo Varšavskega geta leta 1943, je bilo uničenih več kot 85% mesta. Do januarja 1945, ko so Sovjeti končno vkorakali v mesto, je bila Varšava praktično porušena do tal.