Vez sigma
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi. S stališča simetrije skupin je vez σ najbolj jasno definirana v dvoatomskih molekulah, v katerih je simetrična glede na rotacijo okrog osi vezi. Po definiciji, ki izhaja iz simetrije skupin, nastane vez σ najpogosteje s prekrivanjem orbital s+s, pz+pz in s+pz ter dz2+dz2, pri čemer je z definiran kot os vezi. Popolnoma enako simetrijo molekularne orbitale daje tudi kvantna teorija. Praktična posledica tega prekrivanja v dvoatomnih molekulah je mešanje valovnih funkcij molekularnih orbital s+s in pz+pz. Obseg mešanja oziroma prekrivanja je odvisen od relativnih energij na videz simetričnih molekularnih orbital.
V dvoatomskih molekulah z enakima atomoma nimajo orbitale σ med vezanima atomoma nobenih nodalnih ravnin. Odgovarjajoča protivez oziroma orbitala σ* je definirana s prisotnostjo nodalne ravnine med vezanima atomoma.
Sigma vezi so najmočnejše kovalentne vezi, vezni elektroni teh vezi pa se pogosto imenujejo kar elektroni σ.