Združeni arabski emirati
From Wikipedia, the free encyclopedia
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom.
Združeni arabski emirati | |
---|---|
Geslo: الله الوطن الرئيس (»Bog, narod, predsednik«) God, Nation, President | |
Himna: عيشي بلادي "Īšiy Bilādī" "Naj živi moja dežela" | |
Glavno mesto | Abu Dabi 24°28′N 54°22′E |
Največje mesto | Dubaj 25°15′N 55°18′E |
Uradni jeziki | arabščina[1] |
Skupni jeziki | angleščina[2] |
Etnične skupine |
|
Religija (Emiratčan[5]) |
|
Vlada | Federalna islamska parlamentarna volilna pol-ustavna monarhija[6][7][8] |
• Predsednik | Mohamed bin Zajed al Nahjan[9] |
• Podpredsednik in predsednik vlade | Mohammed bin Rašid al Maktoum |
Zakonodajalec |
|
Ustanovitev | |
• Ras al Hajma | 1708 |
• Šardža | 1727 |
• Abu Dabi | 1761 |
• Um al Kuvain | 1768 |
• Adžman | 1816 |
• Dubaj | 1833 |
• Fudžajra | 1879 |
• Neodvisnost od Združenega kraljestva in Držav premirja | 2. december 1971 |
• Sprejem v Združene narode | 9. december 1971 |
• Sprejem emirata Ras Al Khaimah v ZAE | 10. februar 1972 |
Površina | |
• skupaj | 83.600 km2 (114.) |
• voda (%) | zanemarljivo |
Prebivalstvo | |
• ocena 2020 | 9.282.410[10] (92.) |
• popis 2005 | 4.106.427 |
• gostota | 121/km2 (110.) |
BDP (ocena 2022) | |
• skupaj (nominal.) | 501,4 mrd USD[11] (32.) |
• skupaj (PKM) | 779,2 mrd USD[11] (34.) |
• na preb. (nominal.) | 50.349 USD[11] (21.) |
• na preb. (PKM) | 78.255 USD[11] (6.) |
Gini (2018) | 26,0[12] nizek |
HDI (2021) | 0,911[13] zelo visok · 26. |
Valuta | Dirham ZAE (AED) |
Časovni pas | UTC +04:00 (Standardni čas Združenih arabskih emiratov) |
Format datuma | dd/mm/yyyy |
Stran vožnje | right |
Klicna koda | +971 |
Internetna domena |
|
Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain. Vsakemu emiratu vlada emir in emirji skupaj sestavljajo Zvezni vrhovni svet. V praksi je predsednik emir Abu Dabija, emir Dubaja pa je podpredsednik in ministrski predsednik.[14] Leta 2013 je imela država 9,2 milijonov prebivalcev, od katerih je bilo 1,4 milijonov državljanov Emiratov, 7,8 milijonov pa izseljencev.[15][16][17] Leta 2020 so imeli Združeni arabski emirati prebivalstvo okrog 9,9 milijonov.[18]
Združeni arabski emirati so bili naseljeni več kot 125.000 let. Bili so trgovsko stičišče več civilizacij, med drugim Mezopotamije, Perzije in Indije.[19]
Državna vera je islam, uradni jezik pa arabščina. Združeni arabski emirati imajo šeste največje naftne rezerve in sedme največje zaloge zemeljskega plina na svetu.[20][21] Zajed bin Sultan Al Nahjan, vladar Abu Dabija in prvi predsednik države je nadziral razvoj Emiratov z investiranjem prihodkov od nafte v zdravstvo, šolstvo in infrastrukturo.[22] Združeni arabski emirati imajo najbolj diverzificirano gospodarstvo med vsemi državami članicami Zalivskega sveta za sodelovanje.[23] V 21. stoletju je država postala manj odvisna od nafte in zemeljskega plina in se gospodarsko osredotoča na turizem in posel. Vlada ne pobira dohodnine, obstaja pa davek na dobiček in leta 2018 je bil uveden 5 % davek na dodano vrednost.[24]
Skupine za človekove pravice, kot je Amnesty International, Freedom House in Human Rights Watch so imele Združene arabske emirate za podstandardne na področju človekovih pravic, saj so državljani, ki kritizirajo režim, zaprti in mučeni, njihove družine pa nadlegovane s strani aparata državne varnosti, s primeri prisilnih izginotij.[25][26] Posamezne svoboščine, kot so svoboda zbiranja, združevanja, tiska, izražanja in vere so prav tako resno zatirane.[27]
Združeni arabski emirati veljajo za srednjo silo. So članica Združenih narodov, Arabske lige, Organizacije za islamsko sodelovanje, Organizacije držav izvoznic nafte, Gibanja neuvrščenih in Zalivskega sveta za sodelovanje. S 1. januarjem 2024 so Emirati tudi član mednarodnega gospodarskega združenja BRICS.