Batik
From Wikipedia, the free encyclopedia
Batik (javansko [ˈbaʈeʔ]; indonezijsko [ˈbatɪk]) je tehnika barvanja, odpornega na vosek, ki se uporablja za celotno obleko ali obleko, izdelano v tej tehniki. Batik je izdelan bodisi z risanjem pik in linij s pomočjo posebnega tankega lija na lesenem ročaju imenovanega canting (javanska izgovorjava [tjanting]) ali pa s pomočjo kovinskih žigov, imenovanih cap (javansko ʈ͡ʂap, izgovorjava [tjap]), ki so jih pomakali v vosek in nato odtiskovali na tkanino. [1] Uporabljeni vosek se odzove na barvilo in zato omogoča obrtniku selektivno barvanje tkanine v eni barvi, odstranjevanje voska z vrelo vodo in ponavljanje, če se želi več barv.
Batik | |
---|---|
Unescova nesnovna kulturna dediščina | |
Država | Indonezija |
Področja | Tradicionalna obrt, ustna izročila in izrazi, družbene prakse, obredi in praznični dogodki |
Referenca | 170 |
Regija | Azija in Pacifik |
Zgodovina | |
Vpis | 2009 (4. zasedanje) |
Seznam | Representative List |
Napisan batik (batik tulis) in žigosan batik (batik kapa) |
Tradicijo izdelave batika najdemo v različnih državah: Indonezija, Malezija, Singapur, Indija, Bangladeš, Šrilanka, Filipini in Nigerija. Najbolj znan je indonezijski batik [2][3]. Ta je izdelan na otoku Java, ima dolgoletno zgodovino akulturacije, z različnimi vzorci, na katere vplivajo različne kulture in je najbolj razvit v smislu vzorca, tehnike in kakovosti izdelave. Oktobra 2009 je UNESCO vpisal indonezijski batik kot mojstrovino ustne in nematerialne dediščine človeštva. [4]