Cikloserin
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cikloserín, pod zaščitenim imenom Seromycin je učinkovina iz skupine antituberkulotikov (zdravil proti tuberkulozi) drugega reda.[1] Sintetizirajo ga razne vrste bakterij iz rodu Streptomyces spp.[2] V kombinaciji z drugimi antituberkulotiki se uporablja za zdravljenje aktivne tuberkuloze, ki je odporna proti antibiotikom prvega reda. Uporablja se peroralno.[3]
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Seromycin |
Sinonimi | 4-amino-3-izoksazolidinon |
AHFS/Drugs.com | monograph |
Licenčni podatki |
|
Nosečnostna kategorija |
|
Oznaka ATC |
|
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | ~ 70 % do 90 % |
Presnova | v jetrih |
Razpolovni čas | 10 h (ob normalni ledvični funkciji) |
Izločanje | skozi ledvice |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
NIAID ChemDB | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.000.626 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C3H6N2O2 |
Mol. masa | 102,092 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Med pogoste neželene učinke spadajo preobčutljivostne reakcije, krči, zaspanost, parestezije. Ne priporoča se pri bolnikih, ki imajo ledvično odpoved, božjast (epilepsijo), veliko depresivno motnjo in pri alkoholikih. Varnost uporabe med nosečnostjo za zdravje plodu ni dokazana. Cikloserin ima podobno kemijsko zgradbo kot aminokislina D-alanin in moti tvorbo bakterijske celične stene.[3]
Kot produkt bakterije iz rodu Streptomyces so jo odkrili leta 1954.[4] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[5]