Glifosat
From Wikipedia, the free encyclopedia
Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave, ki tekmuje s komercialnimi posevki po vsem svetu. Herbicid je leta 1970 odkril kemik John E. Franz, zaposlen v podjetju Monsanto.[1] Monsanto je herbicid dal na trg leta 1970 pod imenom Roundup; zadnji komercialno pomemben patent Monsanta v ZDA je potekel leta 2000.
Imena | |
---|---|
IUPAC ime
N-(fosfonometil)glicin | |
Druga imena
2-[(fosfonometil)amino]ocetna kislina | |
Identifikatorji | |
| |
3D model (JSmol) |
|
ChEBI | |
ChEMBL | |
ChemSpider | |
ECHA InfoCard | 100.012.726 |
EC število |
|
KEGG | |
PubChem CID |
|
RTECS število |
|
UNII | |
CompTox Dashboard (EPA) |
|
| |
| |
Lastnosti | |
C3H8NO5P | |
Molska masa | 169,07 g·mol−1 |
Videz | bel kristaliničen prašek |
Gostota | 1.704 (20 °C) |
Tališče | 1.845 °C (3.353 °F; 2.118 K) |
Vrelišče | razpade pri 187 °C (369 °F; 460 K) |
1.01 g/100 mL (20 °C) | |
log P | −2.8 |
Kislost (pKa) | <2, 2.6, 5.6, 10.6 |
Nevarnosti | |
Varnostni list | InChem MSDS |
GHS piktogrami | |
Opozorilna beseda | Pozor |
GHS stavki za nevarnost |
H318, H411 |
GHS stavki za previdnost |
P273, P280, P305+351+338, P310, P501 |
Plamenišče | negorljivo |
Sklici infopolja | |
Glifosat so kmetje hitro sprejeli, še toliko bolj, ko je Monsanto ponudil proti glifosatu odporna semena, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek. Leta 2007 je bil glifosat v ZDA najbolj uporabljen herbicid v kmetijstvu (820.000–840.000 ton) in na drugem mestu (za 2,4-D) po porabi za dom in vrt, industrijo, trgovino in državna podjetja.[2] Do leta 2016 so od začetkov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vrste rabe in porabljene količine herbicidov na osnovi glifosata porasle stokrat; pričakovati je, da bo prišlo do nadaljnje rasti, delno kot odgovor na pojav in širjenje proti glifosatu odpornega plevela po vsem svetu.[3]:1
Glifosat se absorbira skozi liste rastline - le minimalno prek njenih korenin -[4][5][6], nato pa se prenaša na točke, kjer rastlina raste. Glifosat deluje kot herbicid, ker v rastlinah zavira encim, vpleten v sintezo aromatskih aminokislin tirozina, triptofana in fenilalanina. Zaradi tega načina delovanja učinkuje samo na aktivno rastoče rastline; kot herbicid pred vznikom ni uspešen. vse večje število poljščin je genetsko spremenjenih tako, da so odporne proti glifosatu (npr. t.i Roundup Ready soja, ki omogoča kmetu zatirati z glifosatom plevel tudi, ko je sem enkrat vzniklo. Razvoj odpornosti proti glifosatu v vrstah plevela postaja vse bolj resen in drag problem. Uporabo glifosata in pripravkov na njegovi osnovi, kot je Roundup, so sicer kontrolni organi po vsem svetu v veliki meri odobrili, vendar pomisleki zaradi posledic za ljudi in okolje ne ponehajo.[3][7]
Številne zakonodajne in znanstvene ocene so ugotavljale relativno toksičnost glifosata kot herbicida. Nemški Zvezni inštitut za oceno tveganj (Bundesinstitut für Risikobewewertung) je leta 2013 objavil toksikološko študijo, v kateri navaja, da so »dostopni podatki protislovni in še zdaleč niso prepričljivi«, kar se tiče korelacije med izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in tveganjem za različne vrste raka, kot je na primer ne-Hodgkinov limfom (NHL).[8] Meta analiza, objavljena leta 2014, je ugotovila povečano tveganje za NHL pri delavcih, ki so izpostavljeni pripravkom glifosata.[9] Marca 2015 je Mednarodna agencija za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije na temelju epidemioloških raziskav, poskusov na živalih in poskusov in vitro glifosat razvrstila med snovi, ki so »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2A).[7][10][11] Novembra 2015 je Evropska agencija za varnost hrane objavila posodobljeno poročilo o glifosatu, v katerem ugotavlja, da »glifosat verjetno ni genotoksičen (to je škodljiv za DNA) ali da bi bil rakotvoren in zato nevaren za ljudi.« Poleg tega je končno poročilo osvetlilo dejstvo, da sicer obstajajo pripravki na osnovi glifosata, ki so lahko da rakotvorni, da pa raziskave, «ki so se ukvarjale izključno z učinkovino glifosat, tega učinka ne kažejo»[12][13]. Maja 2016 so na skupni seji FAO in WHO na temo ostankov pesticidov ugotovili, da » za ljudi izpostavljenost glifosatu prek prehrane verjetno ne bo predstavljala nevarnosti za nastanek raka« tudi pri odmerkih nad 2000 mg / kg telesne mase peroralno.[14] Sistematični pregledni članek, ki ga je financiralo podjetje Monsanto in je bil objavljen septembra 2016, ni našel nobene podpore za vzročno zvezo med izpostavljenostjo glifosatu in tveganjem za NHL ali multipli mielom[15]