Japonski suhi vrt
slog ureditve vrta / From Wikipedia, the free encyclopedia
Japonski suhi vrt (枯山水, karesansui) ali japonski skalnjak, pogosto imenovan zen vrt, je značilen slog japonskega vrta. Ustvarja miniaturno stilizirano pokrajino s skrbno sestavljenimi razporeditvami skal, vodnih elementov, mahu, obrezanih dreves in grmovja ter uporablja gramoz ali pesek, ki je zgrabljen, da predstavlja valovanje v vodi.[1] Zen vrtove običajno najdemo v templjih ali samostanih. Običajno je razmeroma majhen, obdan z zidom ali stavbami in je mišljen tako, da si ga lahko ogledate sedeč z enega samega zornega kota zunaj vrta, kot je veranda, rezidenca glavnega meniha templja ali samostana. V mnoge, z gramozom namesto s travo, stopijo le zaradi vzdrževanja. Klasični zen vrtovi so bili ustvarjeni v templjih zen budizma v Kjotu v obdobju Muromači. Namenjeni so bili posnemanju bistva narave, ne njenega dejanskega videza in služili kot pomoč pri meditaciji.[2]