Kultura trakaste keramike
evropska kultura poznega neolitika, bakrene in zgodnje bronaste dobe / From Wikipedia, the free encyclopedia
Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture;[1] v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) [2] ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.
Geografski obseg | Evropa |
---|---|
Obdobje | bakrena doba v Evropi |
Datumi | okoli 2900—2350 pr. n. št. |
Glavna nahajališča | Bronocice |
Prednik | narvska kultura |
Naslednik | kultura zvončastih čaš |
Kultura trakaste keramike je glavna severna in osrednjeevropska kultura iz bakrene dobe, ki se razteza od Nizozemske in Švice na zahodu čez južno Skandinavijo in srednjo Evropo na vzhod do spodnje Volge (fatjanovska in balanovska kultura) in srednjega Dnepra (kultura srednjega Dnepra). Kultura se kaže predvsem s svojimi grobovi, ki so vsebovali skelete pod gomilami (tumulus) z različnimi predmeti (predvsem bojnimi sekirami). Trakasta keramika se precej ujema s prej severno osrednjeevropsko kulturo lijakastih čaš, s katerimi si deli podobno fizično vrsto in več kulturnih značilnosti, kar pomeni, da trakasta keramika izvira iz kulture lijakastih čaš vsaj v nekaterih regijah. V drugih regijah napoveduje novo kulturo in fizično vrsto.[3]
Poznali so konja in kolo, imeli so vojna nagnjenja, široko, hitro in vsiljivo območje širjenja, kultura trakaste keramike je bila prvotno verjetno pradomovina Predindoevropejcev. Danes je izvor teh značilnosti izgubil vrednost v korist izvora v črnomorsko-kaspijski regiji, čeprav se s tem ni strinjajo vsi. Kultura trakaste keramike še vedno na splošno velja kot prednica Keltov, Germanov, Baltov in Slovanov. Po J. P. Malloryju sta izvor in razpršitev kulture trakaste keramike eno ključnih odprtih vprašanj v indoevropski pradomovini.