Navadni tjulenj
From Wikipedia, the free encyclopedia
Navádni tjúlenj (znanstveno ime Phoca vitulina) je najbolj razširjen plavutonožec v zmernem pasu, ki meji na Arktiko na severni polobli. Najbolj razširjene vrste teh plavutonožcev živijo v obalnih vodah v severnih predelih Atlantskega in Tihega oceana ter v Baltskem in Severnem morju.
Navadni tjulenj | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Phoca vitulina Linnaeus, 1758 | ||||||||||||||
Tjulnji so rjavi, srebrno-beli, rjavkasti ali sivi z izrazitimi nosnicami v obliki črke V. Odrasel tjulenj lahko doseže dolžino 1,90 metra in tehta do 170 kilogramov. Plast podkožne maščobe mu pomaga ohranjati toploto telesa. Samice živijo dlje kot samci. Življenjska doba samic je od 30 do 35 let, samcev pa od 20 do 25 let. Tjulnji običajno počivajo na skalnatih mestih, če so zaščiteni pred vremenskimi vplivi in plenilci, za premor pa uporabijo tudi led ali pesek. Do bojev med samci pride tako v vodi kot na kopnem. Po devetih mesecih brejosti samica skoti enega mladiča, za katerega skrbi sama. Mladiči tjulnjev lahko tehtajo 16 kilogramov ter so že nekaj ur po rojstvu sposobni plavati in se potapljati. Hranljivost mleka samicam omogoča, da mladiče prenehajo dojiti med štirimi in šestimi tedni po rojstvu.
Svetovna populacija je ocenjena na od 315.000 do 500.000 živali, vendar so nekatere podvrste lahko ogrožene.[1]