Pirinski narodni park
From Wikipedia, the free encyclopedia
Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji. Njegova površina je 403,56 km². Ustanovljen je bil leta 1962 in zatem večkrat razširil. Leta 1983 je bil razglašen za del Unescove svetovne naravne dediščine. Nadmorska višina parka se giblje od 950 do 2914 m na Vihrenu, drugem najvišjem vrhu v Bolgariji in tretjem na Balkanu.
Pirinski narodni park | |
---|---|
IUCN kategorija II (narodni park) | |
Lokacija | Bolgarija, Okraj Blagoevgrad |
Bližnje mesto | Bansko |
Koordinati | 41°40′N 23°30′E |
Površina | 403,56 km2 |
Ustanovitev | 1962 |
Uprava | Ministrstvo za okolje in vodo Republike Bolgarije |
Tip | naravni |
Kriteriji | vii, viii, ix |
Razglasitev | 1983 (7. zasedanje) |
ID # | 225 |
State Party | Bolgarija |
Regija | Evropa in Severna Amerika |
V Bolgariji sta razen Pirinskega še dva narodna parka: Rila in Osrednji Balkan.
Park je v najjužnejšem bolgarskem okraju Blagoevgrad v občinah Bansko, Goce Delčev, Kresna, Razlog, Sandanski, Simitli in Strumjani. V parku ni nobenega naselja.
Znotraj narodnega parka sta dva naravna rezervata: Bajuvi Dupki-Džandžirica in Julen. Prvi od njiju spada med najstarejše rezervate v Bolgariji. Ustanovljen je bil leta 1934 in je vključen v Unescovo Svetovno mrežo biosfernih rezervatov.[1] Celoten park del evropske mreže zaščitenih naravnih področij Natura 2000.
Pirin slovi po 118 ledeniških jezerih. Največje in najgloblje je Popovo jezero. V parku je tudi nekaj majhnih ledenikov, med njimi Snežnika v velikem kotlu pod strmo severno steno Vihrena in Banski Suhodol. Ledeniki so najjužnejši ledeniki v Evropi.
57,3% površine parka je poraslo z listnatim in mešanim gozdom, v katerem prevladujejo iglavci (95 %). Povprečna starost dreves je 85 let. V parku raste tudi najstarejša drevo v Bolgariji, Bajkušev bor (Pinus heldreichii), ki je dobilo ime po svojem odkritelju. Drevo je staro 1300 let in visoko 22 m. Njegov premer meri 2,2 m, obseg pa 7,8 m.[2] Zasejalo se je približno takrat, ko je bilo ustanovljeno Prvo bolgarsko cesarstvo (leta 681). V parku živi 45 vrst sesalcev, 159 vrst ptičev, 11 vrst plazilcev, 8 vrst dvoživk in 6 vrst rib.