Sarmat
From Wikipedia, the free encyclopedia
RS-28 Sarmat (rusko РС-28 Сармат,[4] na zahodu imenovana "Satan II") je ruska supertežka medcelinska balistična raketa (MBR) na tekoče gorivo z jedrskimi konicami, ki jo od leta 2009 proizvaja Državni raketni center Makejeva.[4][5] Poimenovana je po Sarmatih.[6] Namenjena je za zamenjavo težke medcelinske balistične rakete R-36M Vojevoda v Strateških raketnih silah Ruske federacije.[7][8]
RS-28 (Sarmat) РС-28 (Сармат) | |
---|---|
Vrsta | Supertežka medcelinska balistična raketa |
Država izvora | Rusija |
Zgodovina uporabe | |
Uporabniki | Strateške raketne sile Ruske federacije |
Zgodovina izdelave | |
Konstruktor | Državni raketni center Makejeva |
Proizvajalec | Krasmaš, Zlatmaš, Energomaš, Znanstveno-raziskovalno združenje strojegradnje, Oblikovalski biro kemične avtomatike |
Značilnosti | |
Dolžina | 35,5 m[1] |
Premer | 3 m[1] |
Bojna glava | 10–15 jedrskih konic[2] Raketni sistemi Avangard |
Motor | Prva stopnja: PDU-99 (izpeljan iz RD-274) |
Operativni doseg |
~18.000 km[3] |
Sistem vodenja |
Inercialna navigacija, GLONASS, astroinercialna navigacija |
Gorivo | Tekoče |
Izstrelilna platforma |
Silos |
Sarmat je eno od šestih novih ruskih strateških orožij, ki jih je razkril ruski predsednik Vladimir Putin 1. marca 2018.[9] Prvi polet MBR RS-28 Sarmat je bil 20. aprila 2022[10] in ruska vlada je napovedala vstop raket v uporabo do konca leta 2022. 16. avgusta 2022 je bila podpisana državna pogodba za proizvodnjo in dobavo strateškega raketnega sistema Sarmat.[11] Serijska proizvodnja poteka v Krasmašu, Krasnojarsk.[12]
Po besedah ruskega ministrstva za obrambo je raketa odgovor Rusije na ameriški sistem "Hitrega globalnega udara".[13]
Špekulira se, da bi lahko Sarmat letel po trajektoriji čez južni pol in bi bil tako popolnoma imun na katerikoli obstoječi sistem raketne obrambe[14] in da bi lahko imel zmožnost delnega orbitalnega bombardiranja.[7] Raketa lahko premaga sisteme raketne obrambe, ker motorji zagotavljajo nekoliko manj moči, kot je potrebno za dostavo jedrskih bojnih glav v krožno orbito. Na ta način lahko raketa napade ameriško ozemlje ne v najkrajši smeri, ampak v katerokoli smeri, vključno čez južni pol in na ta način zaobide ameriški sistem raketne obrambe, oblikovan za trajektorije običajnih MBR, izstreljenih iz Evrazije čez severni pol.[15][16]