Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih
From Wikipedia, the free encyclopedia
Seznam vseh svetovnih rekordov v smučarski skokih oziroma poletih od prvega zabeležena leta 1808, ki ga je z 9.5 metri pred svojimi prijatelji sovojščaki postavil Olaf Rye v mestecu Eidsberg na Norveškem, natančneje na skakalnici Vardebakken pri "Lekum gård" pri "cerkvici v Eidsbergu". To je bil prvi svetovni rekord in nasploh prvi skok na smučeh v zgodovini.
«...Četrti je bil Gering. Visoko ga je odneslo nad strmino, potem pa je plaval in plaval ter krasno pristal. Vedeli smo, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Merilci daljav niso imeli pripravljenih številk in šele naknadne meritve so ugotovile da je pristal na - 118 m. Ko se je poleglo navdušenje, je startal Schneidenbach, ki je pristal na 101 m, za njim Lahr 111 m, Kraus na 112 m in kot zadnji Mair na 109 m.»
—Samo 2 sv. rekorda v Planici 1941
("Jutro: Serija senzacij", st.1, stolpec 4)[1]
«...Ko so natančno izračunali so povedali da je Gering skočil 118 m. Bajen rezultatǃ Občinstvo je zaorilo od navdušenja. Pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja... V neverjetnem navdušenja sta potem v dveh skokih Hans Lahr (111) in Paul Krauß (112 m) še enkrat potrdila bajni Geringov rezultat.»
—Samo 2 sv. rekorda v Planici 1941
("Slovenski dom: Neverjetne daljave", st.4)[2]
Drugi svetovni rekord 19,5 metra je leta 1868 v Telemarku na Norveškem postavil Sondre Norheim, ki velja za očeta modernega in telemark smučanja. Kot pravi Tim Ashburn v njegovi knjigi "Zgodovina smučarskih skokov" (ISBN 1-904057-15-2, p. 14), da bi moral Norheimov rekordni skok biti izmerjen v dolžini 31,5 metra. Ampak kot so takrat pisali vsi časopisi v Kristianiji da je bila ta dolžina nekoliko pretirana in da so v resnici izmerili dolžino 31 alenov (skandinavska merska enota; 1 alen = 62,77 centimetrov), tako da je danes v vseh uradnih statistikah rekord zabeležen kot 19,5 metra.
Planica je v tem segmentu pisala zgodovino, verjetno najpomembnejšo doslej, saj je bilo na tem prizorišču postavljenih skupaj 38 svetovnih rekordov, največ na enem prizorišču. Od tega rekordnih 28 daljav na Goriškovi letalnici, kar je največ od vseh skakalnic na svetu. Tukaj sta se zgodila dva mejnika; prvi polet v zgodovini preko 100 metrov leta 1936 na Bloudkovi velikanki, ko je Josef Bradl obstal; leta 1994 pa je Toni Nieminen na Velikanki bratov Gorišek prvi preletel 200 metrsko znamko in tudi obstal.
Še danes odgovorni v Planiškem muzeju in vsi povezani z Planico in posledično seveda tudi vsi mediji, napačno navajajo 12 (v resnici le 10) doseženih svetovnih rekordov na Bloudkovi velikanki, kamor napačno prištevajo 111 m (Hans Lahr) in 112 m (Paul Krauß) iz leta 1941. Takrat sta bila dosežena le dva (in ne štirje) svetovni rekordi, oba pa je dosegel Rudi Gering (108 in 118 m), kar je več kot jasno razvidno iz takratnih osrednjih slovenskih časopisov Jutro in Slovenski dom.[1][2]
Aktualni svetovni rekorder je Stefan Kraft, ki ga je z 253,5 metra, postavil leta 2017 na norveški letalnici Vikersundbakken. Vasilijev je dve leti pred tem v Vikersundu sicer potelel še pol metra dlje, a pri tem podrsal.
Prvi zabeležen skok v zgodovini (22. november 1808) |
Prvi uradni skok čez 100 metrov v zgodovini (15. marec 1936) | ||
---|---|---|---|
Olaf Rye | Lekum gård | Sepp Bradl | Bloudkova velikanka |
9.4 metra (31 čevljev) | Cerkev Eidsberg (NOR) | 101.5 metra | Planica (JUG) |
Sploh prvi (a neveljaven) skok čez 100 m v zgodovini (17. marec 1935) |
Sploh prvi (a neveljaven) skok čez 200 m v zgodovini (17. marec 1994) | ||
---|---|---|---|
Olav Ulland (drugi z leve) | Trampolino del Littorio | Andreas Goldberger | Letalnica bratov Gorišek |
103.5 metra | Ponte di Legno (ITA) | 202 metra | Planica (SLO) |