Turingija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (nemško Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Svobodna dežela Turingija | |||
---|---|---|---|
Erfurtska stolnica in cerkev sv. Severija, posnetek s panoramskega kolesa na erfurtskem Oktoberfestu 23. septembra 2007 | |||
| |||
Koordinati: 50°51′40″N 11°3′7″E | |||
Država | Nemčija | ||
Glavno mesto | Erfurt | ||
Upravljanje | |||
• Telo | Landtag Thuringia | ||
Površina | |||
• Skupaj | 16.171 km2 | ||
Prebivalstvo (2020-12-31)[1] | |||
• Skupaj | 2.120.237 | ||
• Gostota | 130 preb./km2 | ||
Demonim | Turingijci | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Koda ISO 3166 | DE-TH | ||
NUTS Regija | DEG | ||
GRP (nominal) | €64 mrd (2019)[2] | ||
GRP per capita | €30.000 (2019) | ||
HDI (2018) | 0,928[3] very high · 12. od 16 | ||
Spletna stran | [thueringen.de thueringen.de] |
Njeno glavno in največje mesto je Erfurt, druga večja mesta so po velikosti: Jena (znano steklarsko središče), Gera, Weimar (znano nemško kulturno središče; v njem je bila po 1. svetovni vojni sprejeta republikanska ustava Nemčije, po kateri je bila pogovorno poimenovana Weimarska republika), Gotha, pa tudi Nordhausen, Eisenach (ponaša se z eno od znamenitosti dežele, gradom Wartburg), Suhl, Altenburg, Mühlhausen, Rudolstadt, Sonneberg ter (prav tako steklarsko mesto) Ilmenau.
Geografsko je Turingija umeščena v osrednjo Nemčijo, zato je poznana tudi pod imenom »zeleno srce Nemčije« (das grüne Herz Deutschlands) in meji na kar 5 nemških zveznih dežel: Saška, Bavarsko, Hessen, Spodnjo Saško in Saško - Anhalt. Turingijo na jugozahodu v smeri severozahod-jugovzhod seka gozdnato hribovje Turinški gozd (Thüringerwald; zgrajeno iz granitov, predornin in paleozojskih skrilavcev; na njegovem obrobju je razvita steklarska industrija), ki se nato nadaljuje v Frankovski gozd na Bavarskem, severno od tega grebena pa je rodovitna Turinška kotlina, večinoma nizko gričevje, prekrito s puhlico, ki leži med hribovji na severu (Harz, Kryffhäuser) in Turinškim gozdom. Je izrazito prehodna dežela na prometni osi zahod-vzhod. Razvito je kmetijstvo, mdr. hmeljarstvo, rudarstvo (kalijeva sol, rjavi premog) ter industrija, ki je po propadu vzhodne Nemčije zašla v krizo; zdaj cveti zlasti turizem.
Turingija je po 2. svetovni vojni je prišla s potsdamskim sporazumom v sovjetsko okupacijsko cono, čeprav so jo sprva zavzeli angloameriški zavezniki. Nato je oblikovala jugozahodni del Nemške demokratične republike, ki se je tam »zajedala« v zahodno Nemčijo in tako predstavljala najzahodnejši del ne le DDR, pač pa tudi Varšavskega pakta oz. vzhodnega socialističnega/sovjetskega bloka na splošno. V letih 1952-90 je bila ozemeljska celovitost dežele razbita z razdelitvijo na 3 vzhodnonemške okraje "Bezirke": Erfurt, Gera in Suhl.
Univerzitetna mesta so Jena, Erfurt in Weimar, delno tudi Gera-Eisenach in Ilmenau.