Vu, cesar Hana
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cesar Vu (kitajsko 漢武帝), rojen kot Liu Če (劉徹) in z vljudnostnim imenom Tong (通), je bil sedmi cesar dinastije Han, ki je vladal od 141 do 87 pr. n. št.,[2] * 9. marec 156 pr. n. št., † 29. marec 87 pr. n. št.
Vu, cesar Hana 漢武帝 | |||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Huangdi (皇帝) | |||||||||||||||||
Cesar dinastije Han | |||||||||||||||||
Vladanje | 9. marec 141 pr. n. št. – 29. marec 87 pr. n. št. | ||||||||||||||||
Predhodnik | cesar Džing | ||||||||||||||||
Naslednik | cesar Džao | ||||||||||||||||
Rojstvo | 156 pr. n. št. Čangan, Dinastija Han | ||||||||||||||||
Smrt | 29. marec 87 pr. n. št. (star 69 let)[lower-alpha 1][1] Čangan, Dinastija Han | ||||||||||||||||
Pokop | Maoling (茂陵), Šjanjang, provinca Šaanši | ||||||||||||||||
Soproge | Čen Džjao Vej Dzifu Vang gospa Li gospa Govji in najmanj še ena | ||||||||||||||||
Potomci | Liu Džu (劉據), kronski princ Veja Liu Hong (劉閎), princ Čija Liu Dan (劉旦), princ Jana Liu Šu (劉胥), princ Guanglinga Liu Bo (劉髆), princ Čangjija Liu Fuling (劉弗陵), cesar Džao iz Hana najstarejša princesa Veja princesa Džuji princesa Šiji princesa Eji princesa Jian Yi'an Princess Shao'fang | ||||||||||||||||
| |||||||||||||||||
Rodbina | Liu | ||||||||||||||||
Vladarska rodbina | dinastija Han (Zahodni Han) | ||||||||||||||||
Oče | cesar Džing | ||||||||||||||||
Mati | cesarica Vang Dži |
Vu, cesar Hana | |||||||||||||||||||||||||||||||
Tradicionalno kitajsko | 漢武帝 | ||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Poenostavljeno kitajsko | 汉武帝 | ||||||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | "Vojni cesar Hana" | ||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||
Alternativna kitajska imena | |||||||||||||||||||||||||||||||
Tradicionalno kitajsko | 劉徹 | ||||||||||||||||||||||||||||||
Poenostavljeno kitajsko | 刘彻 | ||||||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | (personal name) | ||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||
Njegova vladavina je trajala 54 let in bila najdaljša v dinastiji Han. Njegov rekord je podrl šele cesar Kangši več kot 1800 let pozneje. Med njegovo vladavino se je zelo razširil geopolitični vpliv na kitajsko civilizacijo in razvila močna centralizirana država. Na področju zgodovinskih družbenih in kulturnih študij je cesar Vu znan po svojih verskih inovacijah in pokroviteljstvu pesniške in glasbene umetnosti, vključno z razvojem cesarskega glasbenega urada v prestižno ustanovo. Med njegovo vladavino se je kulturni stik Kitajske z zahodno Evrazijo neposredno in posredno močno povečal.
Med Vujevo vladavino je cesarstvo Han doživelo največjo ozemeljsko širitev. Na njegovem vrhuncu so se meje cesarstva raztezale od Ferganske doline na zahodu, do severne Koreje na vzhodu in do severnega Vietnama na jugu. Cesar Vu je uspešno odvrnil nomadske Šjongnuje od sistematičnega napada na severno Kitajsko. Svojega odposlanca Džang Čjana je leta 139 pr. n. št. poslal v zahodne regije , da bi sklenil zavezništvo z Juedži in Kangjuji, kar je povzročilo nadaljnje diplomatske misije v Srednji Aziji. Zgodovinski zapisi ne omenjajo, da bi se zanimal za budizem, temveč poudarjajo njegovo zanimanje za šamanizem. Kulturne izmenjave, ki so bile posledica misij na zahod, kažejo, da je kljub temu prejel budistične kipe iz Srednje Azije. Slednje dokazujejo upodobitve na freskah v Jamah Mogao.
Cesar Vu velja za enega največjih cesarjev v kitajski zgodovini zaradi njegovega močnega vodenja in učinkovitega upravljanja, zaradi česar je bila dinastija Han ena najmočnejših držav na svetu.[3] Michael Loewe je vladavino cesarja Vuja označil za vrhunec modernističnih (klasično utemeljenih legalističnih) politik.[4] Cesar Vu je kljub vzpostavitvi avtokratske in centralizirane države sprejel načela konfucijanstva kot državno filozofijo in etični kodeks svojega imperija ter ustanovil šolo za poučevanje bodočih upraviteljev o konfucijanskih klasikih. Te reforme so imele trajen učinek ves čas obstoja cesarske Kitajske in ogromen vpliv na sosednje civilizacije.