Jesyon dlo
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jesyon dlo se aktivite a pou pwoteje, planifye, devlope, distribye ak jere itilizasyon pi bon resous dlo ak anviwònman akwatik, pwennvi kalitatif ak kantitatif. Sa gen ladann jesyon risk "kantitatif" ak evènman ekstrèm sechrès ak rate dlo, inondasyon, ewozyon sòl ak litoral la, [[entrizyon maren] ], an patikilye lye ak chanjman klimatik, debwazman ak destriksyon nan marekaj. Anplis de sa, se kesyon polisyon telirik nan zòn kotyè yo e lanmè ak oseyan yo, pa aktivite imen, sitou pote nan rivyè yo.
Konsantre sou devlòpman resous dlo depi ane 1970 yo, aktivite sa a te vire nan jesyon yo nan ane 1980 yo ak nan jesyon resous dlo entegre nan ane 1990 yo. devlòpman sa a reflete mobilizasyon sektè piblik ak prive an favè devlòpman dirab.[2]
An 2017, omwens 196 vil nan le monn, anviwon 1,2 miya moun (20 % popilasyon) yo konsidere kòm gen pwoblèm jesyon dlo dapre CDP a.[3] (pa egzanp : Miyami, Pittsburgh (Etazini) ak Johannesburg (Afrik disid), ki fè fas a yon risk "ekstrèm" nan inondasyon.
Aksyon jesyon yo kout, mwayen ak alontèm e pou kèk moun dwe konsène tout yon basen drenaj. Se poutèt sa yo konsène anpil aktè (ki gen ladan kolektivite piblik, antrepriz, agrikiltè ak abitan), antite desizyon ini anba non gouvènans dlo. Nan yon kontèks machandizasyon, dlo a de pli zan pli pèswa kòm yon resous natirèl presye ak yon byen komen yo dwe pataje ak lòt èt vivan sou planèt la ; yon resous limite epi distribye inegalman, yo dwe itilize ti kras epi netwaye anvan li retounen nan anviwònman natirèl la.