Bitka pri Mohaču
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Podatki na hitro Datum, Prizorišče ...
Bitka pri Mohaču | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del osmanskih vojn v Evropi in osmansko-ogrskih vojn | |||||||
Bitka pri Mohaču 1526; osmanska miniatura | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Osmansko cesarstvo |
Kraljevina Hrvaška Kraljevina Češka Sveto rimsko cesarstvo Bavarska Papeška država Kraljevina Poljska | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Sulejman I. |
Ludvik II. Jagelo † Pál Tomori † Ivan Zapolja | ||||||
Moč | |||||||
~35.000-40.000 (na bojišču 26.000)[1][2] težkih konjenikov in arkebuzirjev, 85 izvrtanih topov (uporabljenih samo 53[5]) z eksplozivnimi železnimi kroglami. 10.000 mož Ivana Zapolja,[6][7] 5.000 mož hrvaškega grofa Krsta Frankopana in češke čete iz različnih vzrokov niso pravočasno prišli na bojišće. | |||||||
Žrtve in izgube | |||||||
1.500[1][2] | ~ 14.000 do 20.000[1][2] |
Zapri
Osmanska zmaga je povzročila več stoletno delitev Ogrske med Osmanskim cesarstvom, Habsburško monarhijo in kneževino Transilvanijo. Beg Ludvika II. z bojišča in kasnejša smrt je pomenila konec dinastije Jagelo na Ogrskem, ker so dinastične pravice do Ogrske prevzeli Habsburžani s poroko Ludvikove sestre Ane s cesarjem Svetega rimskega cesarstva Ferdinandom I. Habsburškim.