Cepivo proti COVID-19 AstraZeneca
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cepivo proti COVID-19 AstraZeneca (AZD1222),[5]) pod zaščitenim imenom Vaxzevria[1][17] in drugimi, na primer Covishield[18], je virusno vektorsko cepivo proti covidu 19. Razvili sta ga Univerza v Oxfordu in farmacevtsko podjetje AstraZeneca. Daje se z intramuskularno injekcijo (v mišico). Cepivo vsebuje kot vektor (prenašalno strukturo) spremenjen šimpanzji adenovirus ChAdOx1.[19][20][21][22]
Opis cepiva | |
---|---|
Ciljna bolezen | SARS-CoV-2 |
Tip | virusno |
Klinični podatki | |
Blagovne znamke | Vaxzevria,[1] Covishield[2][3] |
Sinonimi | AZD1222,[4][5] ChAdOx1 nCoV-19,[6] ChAdOx1-S,[7] COVID-19 Vaccine AstraZeneca,[8][9] AstraZeneca COVID-19 Vaccine,[10] |
Licenčni podatki |
|
Nosečnostna kategorija | |
Način uporabe | intramuskularna injekcija |
Oznaka ATC |
|
Pravni status | |
Pravni status | |
Identifikatorji | |
Številka CAS | |
DrugBank | |
UNII | |
KEGG |
Cepivo izkazuje 22 dni po prvem odmerku 76,0-odstotno zaščito pred simptomno okužbo, po drugem odmerku pa je učinkovitost 81,3-odstotna.[23] Podatki kažejo, da je po drugem odmerku cepivo učinkovito pri preprečevanju simptomne okužbe z virusno različico alfa (B1.1.1.7) v 66 % in z različico delta (B.1.617.2) v 60 %.[24]
Cepivo ima ugoden varnostni profil; med neželenimi učinki, ki se lahko pojavijo, spadajo na primer bolečina na mestu injiciranja, glavobol in slabost. Neželeni učinki na splošno izzvenijo v nekaj dneh.[25] V redkih primerih se lahko pojavi anafilaksija, po podatkih iz Velike Britanije so poročali o anafilaksiji v 268 primerih od skupno okoli 22,1 milijona razdeljenih odmerkov cepiva.[25] V zelo redkih primerih se lahko pojavijo krvni strdki s sočasnim nizkim številom krvnih ploščic – večina poročanih primerov se je zgodila pri ženskah, mlajših od 60 let, ter znotraj dveh tednov po cepljenju.[26][27][28][29] Do 4. aprila 2021 so tako v območju Evropskega gospodarskega prostora in Združenega kraljestva poročali o 222 primerih od skupno okoli 34 milijonov cepljenih posameznikov.[30]
Cepivo so prvi odobrili v Združenem kraljestvu, in sicer 30. decembra 2020,[12][31][32] s cepljenjem (z odobrenim cepivom, zunaj kliničnih preskušanj) so začeli 4. januarja 2021.[33] Odtlej so cepivo odobrile številne regulatorne oblasti po svetu, med drugim tudi Evropska agencija za zdravila (EMA).[1][14] V nekaterih državah so njegovo uporabo omejili le na starejše posameznike s povečanim tveganjem za okužbo s covidom 19, in sicer zaradi pomislekov glede zelo redkih neželenih učinkov cepiva pri mlajših posameznikih.[34]