Edom
From Wikipedia, the free encyclopedia
Edom (edomsko Edām; hebrejsko אֱדוֹם, latinizirano: ʼÉḏōm, dob. 'rdeče', akadsko Uduma ; klasičnosirsko ܐܕܘܡ) je bilo starodavno kraljestvo v Transjordaniji med Moabom na severovzhodu, Arabahom na zahodu in Veliko arabsko puščavo na jugu in vzhodu [1]. Večina njenega nekdanjega ozemlja je zdaj razdeljena med Izrael in Jordanijo. Edom se pojavlja v pisnih virih, ki se nanašajo na pozno bronasto dobo in železno dobo v Levantu, kot sta Hebrejska Biblija ter egiptovski in mezopotamski zapisi. V klasični antiki se je za manjše območje v istem splošnem območju uporabljalo sorodno ime Idumea.
Kraljstvo Edom 𐤀𐤃𐤌
| |
---|---|
c. 13. st. pr. n. št.–c. 125 pr. n. št. | |
Status | monarhija |
Glavno mesto | Bozrah |
Zgodovina | |
• ustanovitev | c. 13. st. pr. n. št. |
• zasedba Hasmonejcev | c. 125 pr. n. št. |
+ | |
Danes del |
Edom in Idumea sta dva povezana, vendar različna izraza, ki sta povezana z zgodovinsko sosednjim prebivalstvom, vendar sta dve ločeni, če sosednji, ozemlji, ki so jih Edomiti / Idumejci zasedli v različnih obdobjih svoje zgodovine. Edomiti so najprej ustanovili kraljestvo ("Edom") na južnem območju moderne Jordanije in se kasneje preselili v južne predele kraljevine Judeje ("Idumea" ali moderni južni Izrael / Negev), ko je bila Judeja prvič oslabljena in so jo nato uničili Babilonci v 6. stoletju pred našim štetjem.
Edom je omenjen v hebrejski Bibliji, omenjen pa je tudi v seznamu egipčanskega faraona Setija I. iz ok. 1215 pr. n. št., kot tudi v kroniki pohoda Ramzesa III. (vladal 1186–1155 pr. n. št.). Edomiti, ki so bili arheološko identificirani, so bili semitsko ljudstvo, ki je na območje verjetno prispelo okoli 14. stoletja pred našim štetjem. Arheološke raziskave so pokazale, da je država cvetela med 13. in 8. stoletjem pred našim štetjem, uničena pa je bila po obdobju propadanja Babiloncev v 6. stoletju pred našim štetjem. Po izgubi kraljestva so Edomite potisnila zahodno proti Judeji nomadska plemena, ki so prihajala z vzhoda; med njimi so bili Nabatejci, ki so se prvič pojavili v zgodovinskih analih v 4. stoletju pred našim štetjem in so že v prvi polovici 2. stoletja pred našim štetjem ustanovili svoje kraljestvo na mestu nekdanjega Edoma. Novejša izkopavanja kažejo, da se je postopek naselitve Edomitov v južnih delih judovskega kraljestva in v delih Negev do Timna začel že pred uničenjem kraljestva, ki ga je izvedel Nebukadnezar II. z vojaškimi sredstvi in izkoriščanje že oslabljene države Judeje.[2][3]
Ko so bili Edomiti odrinjeni s svojega ozemlja, so se v perzijskem obdobju naselili na območju, ki obsega južno Judejsko gričevje do območja severno od Be'er Ševe [4]. Ljudje se pojavljajo pod grško obliko svojega starega imena, kot Idumeans - Idumeanci, njihovo novo ozemlje pa so poimenovali Idumea ali Idumaea (grško: Ἰδουμαία, Idoumaía, latinsko Idūmaea), izraz, ki se je uporabljal v novozaveznih časih. [5][6]