El Kab
From Wikipedia, the free encyclopedia
El Kab ali Elkab je arheološko najdišče v Gornjem Egiptu na vzhodnem bregu Nila ob ustju Vadi Hillala približno 80 km južno od Luksorja, starodavnih Teb. El Kab se je v egipčanskem jeziku imenoval Nekheb. Ime je povezano z boginjo Nekbet, zavetnico Gornjega Egipta, ki se je upodabljala kot beloglavi jastreb.[1]
El Kab الكاب | |
---|---|
Drugo ime | Nekteb |
Lokacija | Egipt |
Regija | Gornji Egipt |
Koordinati | 25°7′8″N 32°47′52″E |
Tip | Nekropola |
Zgodovina | |
Obdobje | Zgodnje dinastično obdobje do Ptolomejsko kraljestvo |
El Kab je sestavljen iz prazgodovinskega in staroegipčanskega naselja, v skalo vklesanih grobnic iz zgodnje osemnajste dinastije (1550–1295 pr. n. št.) ostankov templjev od zgodnjega dinastičnega obdobja (3100–2686 pr. n. št.) do Ptolomejskega kraljestva (332–30 pr. n. št.) in dela obzidja koptskega samostana. Najdišče je prvi znanstveno izkopaval James Quibell na koncu 19. stoletja. Za njim so izkopavali tudi arheologi Frederick William Green, Archibald Henry Sayce, Joseph John Tylor in Somers Clarke. Najdišče so leta 1937 prevzeli belgijski arheologi in ga obdržali do danes. Večina raziskav je bila opravljena znotraj mestnega obzidja. V 1980. letih se je središče raziskav pomaknilo bolj proti severu in severovzhodu.[2]