Fotijeva shizma
From Wikipedia, the free encyclopedia
Fotijeva shizma' je bil štiri leta (863-867) trajajoč razkol med nadškofijskima sedežema v Rimu in Konstantinoplu.
Predmet spora je bila papeževa zahteva po jurisdikciji na Vzhodu in ne obtožba za herezijo.[1] Razkol je nastal predvsem kot boj za cerkveno oblast na južnem Balkanu in oseben spopad vodij grške in latinske cerkve.[2] Glavna udeleženca sta bila papež Nikolaj I. in patriarh Fotij I.. Oba sta bila izvoljena leta 858, vladavina obeh pa se je končala leta 867. Prvi je takrat umrl, drugega pa so odstavili. Fotijeva shizma se od velike shizme v 11. stoletju razlikuje po tem, da je v slednji papež kot prvi med enakimi (primus inter pares) obtožil Vzhodno cerkev herezije in izgubil avtoriteto nad štirimi vzhodnimi patriarhijami.[1]