Geografija Kitajske
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kitajska je zelo fizično raznolika. V grobem jo delimo na Nizko Kitajsko in Visoko Kitajsko. Na vzhodu in ob južni obali države ter velikih rekah so obsežne rodovitne nižine in vznožja. So lokacija večine kitajske kmetijske proizvodnje in človeškega prebivalstva. Južna območja države (južno od reke Jangce) sestavljajo hribovit in gorat teren. Na zahodu in severu države prevladujejo potopljene kotline (kot sta Gobi in Takla Makan), valovite planote in visoki masivi. Obsega del najvišje planote na svetu, Tibetanske planote, in ima veliko manjši kmetijski potencial in prebivalstvo.
Celina | Azija |
---|---|
Regija | Vzhodna/Jugovzhodna Azija |
Koordinati | 35°0′N 105°0′E[1] |
Površina | rang 3 |
• Skupaj | 9.596.960 km2 |
• Kopno | 97,2[1]% |
• Voda | 2,8[1]% |
Obala | 14.500 km |
Meje | Afganistan, Butan, Mjanmar, Indija, Severna Koreja, Kazahstan, Kirgizistan, Laos, Mongolija, Nepal, Pakistan, Rusija, Tadžikistan, Vietnam |
Najvišja točka | Mount Everest, 8848 m[2] |
Najnižja točka | Turpan Pendi, -154 m[1] |
Najdaljša reka | Jangce[3] |
Največje jezero | Činghaj (jezero) |
Podnebje | raznolika; sega od tropskega na jugu do subarktičnega na severu[1] |
Teren | večinoma gore, visoke planote, puščave na zahodu in ravnine, delte in hribi na vzhodu[1] |
Naravni viri | premog, železova ruda, nafta, zemeljski plin, živo srebro, kositer, volfram, antimon, mangan, molibden, vanadij, magnetit, aluminij, svinec, cink, redki zemeljski elementi, uran, hidroenergetski potencial, obdelovalna zemlja[1] |
Nevarnost naravnih nesreč | tajfuni; škodljive poplave; cunamiji; potresi; suše; posedanje tal[1] |
Okoljski problemi | onesnaževanje zraka; pomanjkanje vode; onesnaževanje vode; krčenje gozdov; erozija tal; dezertifikacija; trgovina z ogroženimi vrstami[1] |
Tradicionalno se je kitajsko prebivalstvo osredotočalo na osrednjo kitajsko nižino in se usmerilo na svoj ogromen kopenski trg ter se razvijalo kot imperialna sila, katere središče je ležalo v srednjem in spodnjem toku Rumene reke na severnih nižinah. 18.000 km obale se je v veliki meri uporabljalo za izvozno usmerjeno trgovino, zaradi česar so obalne province postale vodilno gospodarsko središče.
Ljudska republika Kitajska ima površino približno 9.600.000 km². Natančno ozemlje je včasih sporno zaradi mejnih sporov, predvsem glede Tajvana, Aksai Čina, Trans-Karakoramskega trakta in Južnega Tibeta. Območje Ljudske republike Kitajske je 9.596.960 km² glede na CIA The World Factbook.[1] Je tretja ali četrta največja država na svetu in je nekoliko večja ali nekoliko manjša od ZDA, odvisno od tega, kako se meri površina Združenih držav. Obe državi sta manjši od Rusije in Kanade ter večji od Brazilije.