Herbert Henry Asquith
From Wikipedia, the free encyclopedia
Herbert Henry Asquith, bolj znan tudi kot H. H. Asquith, britanski politik, državnik in odvetnik, * 12. september 1852 Morley, Zahodni Yorkshire, Združeno Kraljestvo † 15. februar 1928 Sutton Courtenay, Berkshire, Združeno Kraljestvo.
H. H. Asquith | |
---|---|
Rojstvo | Herbert Henry Asquith 12. september 1852({{padleft:1852|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][2][…] Morley[d][3] |
Smrt | 15. februar 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[3][1][…] (75 let) Sutton Courtenay |
Državljanstvo | Združeno kraljestvo |
Poklic | politik, diplomat, odvetnik |
Otroci | 10 |
Podpis |
Bil je predsednik vlade Združenega kraljestva od leta 1908 do 1916. Bil je zadnji liberalni premier, ki je predsedoval večinski vladi, in zadnji liberalec, ki je služil kot predsednik opozicije. Igral je pomembno vlogo pri sestavi in sprejemanju pomembne liberalne zakonodaje ter zmanjšanju moči lordskega doma. Avgusta 1914 je Asquith popeljal Združeno Kraljestvo v prvo svetovno vojno. Leta 1915 je bila njegova vlada močno kritizirana zaradi pomanjkanja streliva v vojni in neuspeha Galipoljske kampanje. Z drugimi strankami je sestavil koalicijsko vlado, a ker ni uspel navdušiti nezadovoljnih poslancev, je bil decembra 1916 prisiljen odstopiti, po odstopu pa ni nikoli znova prevzel vodenja oblasti.
Po obiskovanju fakultete Balliol v Oxfordu je postal uspešen odvetnik. Leta 1886 je Asquith postal liberalni kandidat za East Fife, sedež, ki ga je opravljal več kot trideset let. Leta 1892 je bil imenovan za notranjega ministra v Gladstonovem četrtem ministrstvu in je ostal na tem mestu, dokler liberalci leta 1895 niso izgubili volitev. V desetletju opozicije, ki je sledilo, je Asquith postal glavna osebnost v stranki, in ko so liberalci ponovno pridobili oblast pod vodstvom Henryja Campbell-Bannermana leta 1905, je bil Asquith imenovan za ministrstva za finance. Leta 1908 je Asquith postal predsednik vlade. Liberalci so bili odločeni, da bodo napredovali pri svojem programu reform. Ovira na poti k temu je bila lordska hiša, ki je zavrnila ljudski proračun iz leta 1909. Medtem je bil sprejet Južnoafriški zakon iz leta 1909. Asquith je razpisal volitve za januar 1910, na katerih so zmagali liberalci, čeprav so nato sestavili manjšinsko vlado. Po drugih volitvah decembra 1910 je Asquith dosegel sprejetje zakona o parlamentu iz leta 1911. Asquith je bil manj uspešen pri soočanju z političnimi spori na Irskem. Ponavljajoče se krize so vodile v napade z orožjem in nasilje, ki je bilo na meji izbruha državljanske vojne.
Ko je poleti 1914 v Evropi izbruhnila vojna med Avstro-Ogrsko, Srbijo, Rusijo, Nemčijo in Francijo, se je Asquith odločil, da bo njegova država ostala izven tega konflikta. Toda, ko so 3. avgusta Nemci napadli Belgijo, je Asquith ukazal takojšnji umik nemške vojske iz ozemlja Belgije, saj so imeli Britanci podpisano zavezništvo z Belgijci, da jih bodo branili, če bodo tej napadeni. Nemci tega niso upoštevali, zaradi česar je moral Asquith 4. avgusta z težkim srcem napovedati vojno Nemčiji, kar je simboliziralo vstop Združenega Kraljestva v prvo svetovno vojno. Z vstopom države v vojno so bili odmevni domači spori glede Irske in volilne pravice žensk ustavljeni. Asquith je bil bolj predsednik odbora kot dinamičen vodja. Nadziral je nacionalno mobilizacijo, odpošiljanje britanskih ekspedicijskih sil na zahodno fronto, oblikovanje množične vojske in razvoj industrijske strategije, namenjene podpori vojnim ciljem države. Vojna je razširila težave in povečala se je zahteva po boljšem vodenju. V začetku leta 1915 je bil prisiljen sestaviti koalicijo s konservativci in laburisti. Oslabila ga je tudi lastna neodločnost glede strategije, vpoklica in financiranja.[4] 6. decembra 1916 je Asquith odstopil z mesta predsednika vlade, nadomestil pa ga je David Lloyd George. Postali so hudi sovražniki in se borili za nadzor nad hitro propadajočo liberalno stranko. Asquithova vloga pri ustvarjanju sodobne britanske socialne države (1906–1911) je bila slavljena, vendar so zgodovinarji izpostavili njegove slabosti glede vojnega voditelja in kot vodje stranke po letu 1914. Med letoma 1827 in 1979 je Asquith ostal edini premier, ki je v enem samem mandatu služil več kot osem zaporednih let.