Hermann Weyl
From Wikipedia, the free encyclopedia
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Hermann Klaus Hugo Weyl | |
---|---|
Rojstvo | Hermann Klaus Hugo Weyl 9. november 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…] Elmshorn[d][3][3] |
Smrt | 8. december 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][4] (70 let) Zürich[3][3] |
Bivališče | Nemško cesarstvo Švica ZDA |
Narodnost | nemška |
Področja | matematika, matematična fizika |
Ustanove | Inštitut za višji študij Univerza v Göttingenu ETH Zürich |
Alma mater | Univerza v Göttingenu |
Mentor doktorske disertacije | David Hilbert |
Znani študenti | Alexander Weinstein (1921) Ernst Max Mohr (1933) Saunders Mac Lane (1934) |
Poznan po |
|
Pomembne nagrade | nagrada Lobačevskega (1927) |
Podpis |
Čeprav je Weyl večino svojega življenja preživel v Zürichu in nato v Princetonu, New Jersey, je povezan z matematično tradicijo Univerze v Göttingenu, ki sta jo predstavljala Hilbert in Minkowski. Njegove raziskave so zelo vplivale na teoretično fiziko, kot tudi na čista področja, na primer na teorijo števil. Velja za enega najvplivnejših matematikov 20. stoletja in za pomembnega člana Inštituta za višji študij v času prvih let njegovega obstoja.
Objavil je strokovna in poljudna dela o prostoru, času, snovi, filozofiji, logiki, simetriji in zgodovini matematike. Med prvimi je razumel spoj splošne teorije relativnosti z zakoni elektromagnetizma. Čeprav noben matematik njegove generacije ni zaobjel Poincaréjevega ali Hilbertovega 'univerzalizma', se je Weyl temu zelo približal. Atiyah je poudaril, da kadar je pregledoval kakšno matematično snov, je ugotovil, da ga je Weyl prehitel.[5]